Proletariat / Le konflikt vodi k spremembam
Dr. Andrej Kurnik o tem, zakaj so delavci kočevske Prenove začeli gladovno stavkati. Razlog je v sistemu, če je izvor krize egoizem individualnih kapitalistov, je izhod iz nje v formiranju novih oblik proletarske oblasti.

Dr. Andrej Kurnik na pogajanjih na ministrstvu za delo o usodi delavcev kočevske Prenove
© Borut Peterlin
Dr. Andrej Kurnik je politolog na Fakulteti za družbene vede. Poleg znanstvenega dela se s politiko ukvarja tudi aktivno. Podpiral je izbrisane, ilegalne pribežnike, njegova skupina se je borila za pravice azilantov. Zadnja leta deluje znotraj Socialnega centra Rog in v pobudi Nevidni delavci sveta. Na dan, ko so delavci kočevske Prenove iskali rešitev za svoje probleme, je sodeloval na pogajanjih in vodil aktiviste, ki zahtevajo radikalne spremembe odnosov med delavci in kapitalom. A Kurnik pravi, da zgodba iz Kočevja ni eksces, je pravilo. Visoka gospodarska rast je rezultat izkoriščanja delavcev, tujih in slovenskih, nevidnih in tistih, za katere naj bi veljala pravila socialne države. Naj bi zato, ker je po Kurnikovem mnenju socialna država v krizi. Ker tudi njo nadzira kapital. In zato je edina rešitev konflikt, avtonomno politično organiziranje proletariata, izven aktualnih struktur politične družbe. Danes delavci iz Kočevja iščejo nove službe, a zaradi sistemskega izkoriščanja, je takih delavcev še mnogo.
Ste zadovoljni z izplenom vaše akcije pomoči tujim delavcem iz Kočevja, ki so na začetku marca stavkali pred ministrstvom?
> Če neka skupina gladovno stavka, je težko govoriti o kakšni zmagi. Naš glavni cilj je bil, da se začne politični proces, ki bo problem sužnjelastniške politike migracij na koncu rešil na sistemski ravni. To je bilo tudi edino jamstvo, da se bo gladovna stavka končala. Naše posredovanje je bilo namenjeno razkritju sistemskega nasilja, na katero so opozarjali delavci. Boj z gladovno stavko, ki trka na moralni sentiment, smo želeli preoblikovati v javni konflikt, v merjenje moči, ki lahko pripelje do političnih procesov spreminjanja institucionalne diskriminacije. Po naši intervenciji so se ti začeli, in kar se tega tiče, je rezultat dober. Delavci pa so pričakovali več, večjo angažiranost države in državnih ustanov. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so bili poučeni, da so prišli do samega vrha in da ni nobene možnosti za dostojanstven izhod iz pat položaja. Šele minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je naslednji dan zaradi pritiskov in obeta konflikta našel mehanizem vključitve migrantskih delavcev v socialno državo. Sramežljivo, minimalistično, pa vendar. Boj skupine stavkajočih ni bil zgolj vprašanje osebnih usod, ampak usode vseh delavcev, tako migrantskih kot državljanov. To jim je bilo popolnoma jasno.