Pravičnost / Boj za delo

Dr. Darko Štrajn je v mladosti sodeloval v študentskem gibanju, danes pravi, da so sindikalistične zahteve študentov legitimne, bile pa bi bolj sprejete, če bi študentje zagovarjali tudi širše družbene cilje

Jure Trampuš
MLADINA, št. 13, 1. 4. 2010

Dr. Darko Štrajn je filozof, ki je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Nekoč je bil eden od vodilnih posameznikov študentskega gibanja, ki je maja 1971 zasedlo Filozofsko fakulteto.

Dr. Darko Štrajn je filozof, ki je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Nekoč je bil eden od vodilnih posameznikov študentskega gibanja, ki je maja 1971 zasedlo Filozofsko fakulteto.
© Borut Krajnc

Dr. Darko Štrajn je filozof, ki je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Nekoč je bil eden od vodilnih posameznikov študentskega gibanja, ki je maja 1971 zasedlo Filozofsko fakulteto

Ministrstvo za delo je pripravilo zakon o malem delu, ki bo korenito spremenil način študentskega dela. Zmanjšalo naj bi se financiranje študentskih organizacij, hkrati naj bi se omejili študentski zaslužki. Študentska organizacija napoveduje proteste, vlada predlaga pogajanja, vendar vztraja pri svojih zamislih.

Študentje trdijo, da lahko uvedba sistema malega dela pripelje do konca avtonomnega študentskega organiziranja, trdijo, da lahko malo delo ogrozi eksistenco vseh študentov. So stvari res tako dramatične?

> Sistem študentskega dela se reproducira že dolgo. Naj za primer opišem situacijo na Pedagoškem inštitutu. Pri nas delamo raziskave, v katerih sodeluje tudi do 2000 učencev. Za izvedbo takšne raziskave potrebujemo delovno silo za kratek čas. Ta sila mora biti ustrezno kvalificirana in poceni. Potrebujemo torej študente in danes si tisti, ki takšne znanstvene raziskave vodijo, ne morejo predstavljati, kdo bi opravljal ankete, če ne bi bilo več študentske delovne sile. Pedagoški inštitut se je sistemu študentskega dela tako prilagodil, da si ne zna predstavljati, kako bi deloval brez njega. Podobno razmišljajo drugi delodajalci, študentje se lahko uporabijo za kratek čas, niso sindikalno organizirani, niso predragi.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: