22. 4. 2010 | Mladina 16 | Kultura | Film
Ne bojim se
Gabriele Salvatores Giuseppe Cristiano, Mattia Di Pierro, Adriana Conserva
Napovednik za film Stand by Me bi zlahka zmontirali tako, da bi izgledal kot napovednik za grozljivko: štirje prijatelji gredo v gozd, kjer najdejo truplo svojega vrstnika. Nekje vmes bi lahko celo dodali, da je film posnet po zgodbi Stephena Kinga, kralja grozljivk. Italijanski nostalgik Ne bojim se, posnet po bestsellerju Niccola Ammanitija, je resnica filma Stand by Me. Tudi tu skupina otrok leta po razsijani, idilični, bukolični, ruralni preteklosti, tudi tu je poletje, »zadnje poletje«, tudi tu si otroci pripovedujejo grozljivke, tudi tu se grejo »igre moči« in tudi tu vsa ta pastoralna nedolžnost čaka na morasto defloracijo in deziluzijo, kar se zgodi, ko delikatni, 10-letni Michele (Giuseppe Cristiano) na žitnem polju, pri zapuščeni kmetiji, odkrije zakamuflirano luknjo, v njej pa truplo svojega vrstnika, Filippa (Mattia Di Pierro), za katerega pa se izkaže, da je uklenjen in še vedno živ. Filippo ni niti »divji otrok« niti Kaspar Hauser, ampak stranski efekt leta 1978 - stranski efekt brezposelnosti, političnih zlorab in ugrabitve Alda Mora, ki je šokirala Italijo in demontirala italijansko politiko. Film se vrti skozi oči otroka, ki ne ve, kaj se dogaja, in Gabriele Salvatores, režiser tujejezičnega oskarjevca Mediterraneo, izredno lepo ujame tesnobno dramo tega otroka, ki ima vse razloge, da ga je strah. Odraščanje je pač grozljivka, ki je ne pozabiš.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.