Manipulator / Rasistična zakonodaja

V Arizoni z drastičnimi ukrepi nad ilegalne priseljence

Marjan Horvat
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2010

Te dni je republikanska guvernerka ameriške zvezne države Arizona Jan Brewer podpisala zakon, ki je usmerjen proti ilegalnim priseljencem. Veljati bo začel čez devetdeset dni, na podlagi tega zakona pa bo lahko policija kogar koli zaslišala o njegovem statusu, če bo posumila, da je v državi ilegalno. Doslej to ni bilo mogoče. Policisti so lahko človeka legitimirali le, če je bil osumljen prekrška. Arizona bo tako prva država, ki bo od priseljencev zahtevala, da imajo ves čas pri sebi zeleno karto, dovoljenje za bivanje ali potni list. Če teh listin ne bodo imeli, jim grozi kazen tudi do šestih mesecev zapora.
V hispanskih civilnodružbenih organizacijah so zakon označili za rasističen, saj menijo, da bo policija o legitimiranju presojala le na podlagi barve kože. Posebej ostro so se odzvali v Mehiki, od koder prihaja večina izmed pol milijona ilegalnih priseljencev v državi. Mehiška vlada je že opozorila državljane, naj bodo izjemno previdni, če se odpravljajo v Arizono, saj je »lahko vsak mehiški državljan brez kakršnega koli razloga zaslišan in nadlegovan«.
Zakon proti priseljencem pa pravzaprav ni presenečenje. Ta šestinpolmilijonska ameriška zvezna država se zadnje desetletje in pol na različne načine bori proti ilegalnemu priseljevanju, saj nekateri (a seveda ne vsi!) ilegalni priseljenci, še zlasti tisti, ki so povezani z organiziranim kriminalom, povzročajo številne nevšečnosti. Arizona je tranzitna dežela za trgovce z drogami iz Latinske Amerike, zato Brewerjeva pravi, da je zakon le »še eno orodje za našo državo, da bi premagali krizo, ki je nismo povzročili sami in je zvezna vlada noče rešiti«. Na kritike, da je ukrep rasističen, pa odgovarja: »Moramo pač zaupati svojim organom pregona.«
Zakon z označbo SB 1070 je doslej najbolj krut med vsemi, ki so jih sprejele ameriške države, zato liberalna javnost »arizonsko rešitev« kritizira. Tudi predsednik Barack Obama je opozoril, da »spodjeda temeljno pojmovanje pravičnosti, ki jo Američani cenimo, in da ruši zaupanje med policijo in našimi skupnostmi, ki je ključno, če želimo biti varni«. Pozval je k ustavni presoji zakona, zvezni javni tožilec Eric Holder pa je napovedal izpodbijanje zakona na vrhovnem sodišču ZDA.
Oglasila se je tudi »globoko zaskrbljena« ameriška sekretarka za nacionalno varnost Janet Napolitano, nekdanja guvernerka države Arizona, ki prav tako meni, da bodo v Arizoni legitimirali ljudi na podlagi barve kože in zapravljali denar, ki ga ZDA potrebujejo »za boj proti ilegalnim priseljencem, ki so storili resna kazniva dejanja«.
Je pa »arizonski zakon« udarec pod pas sedanji ameriški administraciji, ki pripravlja novo imigracijsko zakonodajo na zvezni ravni, vendar takšnih »arizonskih rešitev« ne predvideva.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marjan Horvat
MLADINA, št. 17, 29. 4. 2010

Te dni je republikanska guvernerka ameriške zvezne države Arizona Jan Brewer podpisala zakon, ki je usmerjen proti ilegalnim priseljencem. Veljati bo začel čez devetdeset dni, na podlagi tega zakona pa bo lahko policija kogar koli zaslišala o njegovem statusu, če bo posumila, da je v državi ilegalno. Doslej to ni bilo mogoče. Policisti so lahko človeka legitimirali le, če je bil osumljen prekrška. Arizona bo tako prva država, ki bo od priseljencev zahtevala, da imajo ves čas pri sebi zeleno karto, dovoljenje za bivanje ali potni list. Če teh listin ne bodo imeli, jim grozi kazen tudi do šestih mesecev zapora.
V hispanskih civilnodružbenih organizacijah so zakon označili za rasističen, saj menijo, da bo policija o legitimiranju presojala le na podlagi barve kože. Posebej ostro so se odzvali v Mehiki, od koder prihaja večina izmed pol milijona ilegalnih priseljencev v državi. Mehiška vlada je že opozorila državljane, naj bodo izjemno previdni, če se odpravljajo v Arizono, saj je »lahko vsak mehiški državljan brez kakršnega koli razloga zaslišan in nadlegovan«.
Zakon proti priseljencem pa pravzaprav ni presenečenje. Ta šestinpolmilijonska ameriška zvezna država se zadnje desetletje in pol na različne načine bori proti ilegalnemu priseljevanju, saj nekateri (a seveda ne vsi!) ilegalni priseljenci, še zlasti tisti, ki so povezani z organiziranim kriminalom, povzročajo številne nevšečnosti. Arizona je tranzitna dežela za trgovce z drogami iz Latinske Amerike, zato Brewerjeva pravi, da je zakon le »še eno orodje za našo državo, da bi premagali krizo, ki je nismo povzročili sami in je zvezna vlada noče rešiti«. Na kritike, da je ukrep rasističen, pa odgovarja: »Moramo pač zaupati svojim organom pregona.«
Zakon z označbo SB 1070 je doslej najbolj krut med vsemi, ki so jih sprejele ameriške države, zato liberalna javnost »arizonsko rešitev« kritizira. Tudi predsednik Barack Obama je opozoril, da »spodjeda temeljno pojmovanje pravičnosti, ki jo Američani cenimo, in da ruši zaupanje med policijo in našimi skupnostmi, ki je ključno, če želimo biti varni«. Pozval je k ustavni presoji zakona, zvezni javni tožilec Eric Holder pa je napovedal izpodbijanje zakona na vrhovnem sodišču ZDA.
Oglasila se je tudi »globoko zaskrbljena« ameriška sekretarka za nacionalno varnost Janet Napolitano, nekdanja guvernerka države Arizona, ki prav tako meni, da bodo v Arizoni legitimirali ljudi na podlagi barve kože in zapravljali denar, ki ga ZDA potrebujejo »za boj proti ilegalnim priseljencem, ki so storili resna kazniva dejanja«.
Je pa »arizonski zakon« udarec pod pas sedanji ameriški administraciji, ki pripravlja novo imigracijsko zakonodajo na zvezni ravni, vendar takšnih »arizonskih rešitev« ne predvideva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti