29. 4. 2010 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Jónsi: Go
2010, Parlophone/Dallas
+ + + + +
Veliko časa je minilo, odkar se je islandski skupini Sigur Rós uspelo prebiti iz lokalnih okvirov. Po dveh albumih, ki ju je četverica izdala samo za islandski trg, se je s ploščkom Ágaetis Byjrun (2000) začela njena neustavljiva pot proti vrhu. Čeprav je Ágaetis Byjrun predstavljal ustvarjalne vrhunce, je skupina svojo kakovost dokončno potrdila s ploščkom Takk... (2005), ki ga je, drugače od prejšnjih dveh, izdala pri multinacionalki EMI. Zakonitosti glasbenega posla pa so le začele vplivati na ustvarjanje zasedbe, saj je bil njen naslednji studijski album Með suð i eyrum við spilum endalaust (2008) zgolj zbledel naslednik tistega, kar je nekoč ustvarjala. Tako so se označbe, ki ji jih je dodelil glasbeni tisk - postrock in art rock - nenadoma sesule v glasbenem izrazu zadnjega izdelka, ki je doslej najbolj koketiral s tržnimi zakonitostmi. Zaradi družinskih obveznosti so si preostali člani benda vzeli ustvarjalni premor, to pa je frontmanu Jónsiju Birgissonu prišlo prav za objavo lastnih materialov. Že lani je v duetu s partnerjem Alexom Somersom izdal ambientalno instrumentalno ploščo Riceboy Sleeps, ki je bila očitno zgolj napoved njegovega uradnega prvenca. Go je plošča, na kateri se Jónsi predstavi v popolnoma drugačni luči, kot bi pričakovali oboževalci njegove matične zasedbe. Skupina Sigur Rós je vsa ta leta poskušala ohranjati distanco do komercialnejših glasbenih žanrov, Jónsi pa se neposredno sooči z nekoliko komercialnejšim načinom, ki niti najmanj ne škoduje ploščku. Jónsijev prvenec je mešanica melanholične in eksperimentalne izraznosti benda Sigur Rós in sodobnega popa, podrejenega njegovemu eteričnemu vokalu. Prežet je z izrazito ritmičnostjo in izvrstnimi aranžmaji, ki jih je prispeval Nico Muhly, znan po sodelovanju z newyorško skupino Grizzly Bear. Odpirajo ga mogočni ritmi skladbe Go Do, ki se jim pridružijo izvrstno aranžirana godala, pihala in kot vodilo Jónsijev brezčasni vokal. Nadaljevanje ploščka narekuje skorajda otroško igriva Animal Arithmetic, stopnjevanje dinamike v skladbi Tornado pa nekoliko spominja na vokale Thoma Yorka. Vrhunec ploščka je zagotovo ritmična skladba Boy Lilikoi, v kateri se združi kakofonija godal, klavirja, pihal in vokalov. Ena izmed novosti je angleščina, ki jo je Jónsi doslej uporabil samo v komadu All Allright na zadnjem albumu skupine Sigur Rós. Jónsi poje v nekoliko nerazumljivi angleščini, ki jo definitivno zasenči domiselna uporaba dominantnega vokala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.