Manpulator / Nezakonito na cesto
Igor Mekina uspel proti Dnevniku
Vanja Pirc
MLADINA, št. 18, 6. 5. 2010
V ponedeljek, ravno na mednarodni dan svobode medijev, se je končal delovnopravni spor med časopisno hišo Dnevnik in njenim nekdanjim zunanjepolitičnim urednikom Igorjem Mekino. Začel se je leta 2007, ko je časnik prvi objavil vsebino zaupnih diplomatskih pogovorov med ZDA in Slovenijo, in ker je isti dan o tem poročala tudi beograjska Politika, katere dopisnica je bila Mekinova žena Svetlana Vasović Mekina, je Dnevnik področnega urednika obtožil, da ji je izročil dokumente, ki jih je Dnevniku sicer uspelo pridobiti na zunanjem ministrstvu. Mekina naj bi bil s tem storil tako hudo napako, da so mu izrekli izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ostro sankcijo pa so utemeljili s tem, da naj bi bil neskrbno ravnal z delovnim gradivom, »izdal poslovno skrivnost, neresnično poročal ter tako zavajal novinarski kolektiv in javnost«. Mekina je odločitev delodajalca izpodbijal na sodišču, to pa je po skoraj dveh letih in pol odločilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zato mu mora Dnevnik vrniti zaposlitev in poravnati stroške postopka.
Iz sodbe je razvidno, da je sodišče dalo prav Mekini, ker je Dnevnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljil na domnevah. Neposrednega dokaza, da bi Mekina dokumente izročil ženi, Dnevnik ni predstavil, saj nihče ni preverjal, ali ni Vasovićeva morda razpolagala s svojim izvodom depeše, ker ta ni nosila oznake zaupno in je imelo dostop do nje veliko uslužbencev zunanjega ministrstva. To pa ni ugotavljalo, kdo je dokument natisnil in poslal v javnost. »Če obstaja dvom in ga s konkretnimi dokazi ni mogoče odpraviti, izredna odpoved kot najstrožja sankcija za storjene kršitve ni dopustna,« je zapisalo sodišče.
Mekina, ki je prepričan, da je imel zaplet politično ozadje, pravi, da sodba ni pomembna le zato, ker je dalo sodišče prav njemu, temveč tudi zato, ker so s tem vsi delodajalci dobili lekcijo, da obstajajo novinarji, ki so se pripravljeni boriti za svoje pravice na sodišču, čeprav postopek lahko traja nekaj let.
Pri Dnevniku niso želeli povedati svojega mnenja o sodbi, saj so jo prejeli šele v torek popoldne. Nanjo se lahko pritožijo do 18. maja.
Vanja Pirc
MLADINA, št. 18, 6. 5. 2010
V ponedeljek, ravno na mednarodni dan svobode medijev, se je končal delovnopravni spor med časopisno hišo Dnevnik in njenim nekdanjim zunanjepolitičnim urednikom Igorjem Mekino. Začel se je leta 2007, ko je časnik prvi objavil vsebino zaupnih diplomatskih pogovorov med ZDA in Slovenijo, in ker je isti dan o tem poročala tudi beograjska Politika, katere dopisnica je bila Mekinova žena Svetlana Vasović Mekina, je Dnevnik področnega urednika obtožil, da ji je izročil dokumente, ki jih je Dnevniku sicer uspelo pridobiti na zunanjem ministrstvu. Mekina naj bi bil s tem storil tako hudo napako, da so mu izrekli izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ostro sankcijo pa so utemeljili s tem, da naj bi bil neskrbno ravnal z delovnim gradivom, »izdal poslovno skrivnost, neresnično poročal ter tako zavajal novinarski kolektiv in javnost«. Mekina je odločitev delodajalca izpodbijal na sodišču, to pa je po skoraj dveh letih in pol odločilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zato mu mora Dnevnik vrniti zaposlitev in poravnati stroške postopka.
Iz sodbe je razvidno, da je sodišče dalo prav Mekini, ker je Dnevnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljil na domnevah. Neposrednega dokaza, da bi Mekina dokumente izročil ženi, Dnevnik ni predstavil, saj nihče ni preverjal, ali ni Vasovićeva morda razpolagala s svojim izvodom depeše, ker ta ni nosila oznake zaupno in je imelo dostop do nje veliko uslužbencev zunanjega ministrstva. To pa ni ugotavljalo, kdo je dokument natisnil in poslal v javnost. »Če obstaja dvom in ga s konkretnimi dokazi ni mogoče odpraviti, izredna odpoved kot najstrožja sankcija za storjene kršitve ni dopustna,« je zapisalo sodišče.
Mekina, ki je prepričan, da je imel zaplet politično ozadje, pravi, da sodba ni pomembna le zato, ker je dalo sodišče prav njemu, temveč tudi zato, ker so s tem vsi delodajalci dobili lekcijo, da obstajajo novinarji, ki so se pripravljeni boriti za svoje pravice na sodišču, čeprav postopek lahko traja nekaj let.
Pri Dnevniku niso želeli povedati svojega mnenja o sodbi, saj so jo prejeli šele v torek popoldne. Nanjo se lahko pritožijo do 18. maja.