Plošče / Tindersticks: Falling Down a Mountain

+ + + +

Ena najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih zasedb je v osemnajstih letih obstoja povila izrazito samosvojo estetiko, v katero melanholično staplja temačne romanticizme, pop senzibilnost, rockovsko elegantnost pa elemente soula, jazza in še kopice drugih zanimivih vplivov. Nova, osma plošča v tem pogledu ne prinaša nič bistveno novega, toda Tindersticks je eden tistih bendov, od katerih pravzaprav niti ne pričakujemo bistvenih odmikov. Njegova glasba preprosto ne pušča nobenega dvoma o avtorju, je tako rekoč brezčasna, obenem pa še hitro obstane v ušesu, zato bi bilo spreminjanje uspešne formule precejšen nesmisel. Pa to seveda ne pomeni, da člani zasedbe lenarijo v udobju in obirajo plodove svojega uspeha. Glasbeniki njihovega kova potrebujejo nenehen izziv, zato ni presenetljivo, da se je zasedba pred štirimi leti znašla pred hudo preizkušnjo in negotovo prihodnostjo. Skupaj s še dvema somišljenikoma je bend takrat zapustil multiinštrumentalist in glavni aranžer Dickon Hinchliffe, ki je poleg frontmena, vokalista Stuarta Staplesa, veljal za najpomembnejšega člana.