Film / Katalin Varga

Peter Strickland, 2009

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 19, 13. 5. 2010

za

Maščevanje.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 19, 13. 5. 2010

za

Maščevanje.

Mož po desetih letih ugotovi, da otrok v resnici ni njegov, kar njegovo ženo, Katalin Varga (Hilda Péter), pošlje na trip - s sinom (Norbert Tankó) sunkovito in osramočeno odide, da bi se maščevala tistim, ki so krivi za to, da otrok ni možev. Katalin Varga je film noir - in filmi noir se običajno dogajajo v velikih mestih, v urbanem okolju. Stricklandov trik je v tem, da svoj film noir premakne nekam v Karpate, na divje, surovo, retro podeželje, v ruralno okolje, med hribe, gozdove, travnike in zmahane ceste, ki izgledajo kot slepe ulice atmosferskih, eliptičnih, mračnih, morastih noir velemest, v katerih vedno umre vse razen preteklosti in skozi katere se prebija Katalinina konjska vprega, retorični signal tiste preteklosti, ki ji je tako zvito mežikala Vas ob gozdu.

Stricklandova veličina je v tem, da potem ne pozabi, da je film noir presadil v naravo, med hribe, gozdove in travnike - pripovedovanje zgodbe, odisejade fatalistične kmetice, ki doživi feministično spreobrnitev, namreč ne prepusti banki žanrskih konvencij, ampak prav šepetu in šklepetu narave, ekspresionističnemu, megličastemu, metafizičnemu pulziranju hribov in gozdov, ki o osamljenosti ženske v patriarhalni družbi vedo toliko kot Ubila bom Billa.
(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: