8 dni na teden / Pogovor pred tožbo

Od ponedeljka prvostopenjska sodišča sprtim pred začetkom sodne obravnave ponujajo mediacijo

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010

Bojana Jovin Hrastnik

Bojana Jovin Hrastnik
© Borut Krajnc

Odslej bodo sodišča na prvi stopnji strankam v civilnih, družinskih in gospodarskih sporih najprej ponudila mediacijo kot način izvensodnega, a zavezujočega načina rešitve spora, ki se konča s poravnavo ali sporazumom. Še posebej težko bodo mediacijo zavrnile tiste stranke, za katere bo sodišče menilo, da je njihov spor posebej primeren za rešitev v takšnem postopku. Sodišče bo tem strankam namreč lahko brez njihovega soglasja izdalo sklep o napotitvi strank na mediacijo.
Mediacija je v praksi videti kot pogovor strank z mediatorjem, kjer stranke v nasprotju s sodno obravnavo lahko povedo vse, kar jih teži, lahko govorijo o pravih razlogih za spor, ne zgolj o pravno relevantnih dejstvih, in lahko spregovorijo o vseh odprtih vprašanjih ali sporih z drugo stranko. Od tu tudi večja trajnost rešitve, ki jo je pred časom z naslednjimi besedami najlepše opisala predsednica sveta za alternativno reševanje sporov Bojana Jovin Hrastnik: »V naravi pravdnega postopka je, da velikokrat nobena od strank ni zadovoljna, ko zapušča sodišče. Stranka namreč postavi tožbeni zahtevek in sodišče mu včasih ugodi samo do določene mere. Ta stranka potem ni zadovoljna, kot tudi ni zadovoljna nasprotna stranka, ki ji je sodišče naložilo neko obveznost. Pri končni odločitvi na sodišču gre za rešitev, ki je strankam nekako vsiljena, pri mediaciji pa jo stranki vzameta za svojo, ker sta si jo tudi sami izpogajali.«
Podatki z ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mediacijo izvaja že skoraj deset let, kažejo, da v mediacijo privoli med 30 in 40 odstotkov strank, uspešno pa se konča polovica mediacij. Večina sporazumov se doseže že na prvem ali drugem srečanju strank. Samo za okrog dvajset odstotkov mediacij, ki so na koncu uspešno končane, je potrebnih več srečanj strank. Bistvo mediacije pa ni zgolj v hitrosti in trajnosti rešitve spora, ampak je tudi precej cenejša od sodnega postopka. Poleg tega da so stroški mediacije nižji že zaradi bistveno krajšega časa trajanja postopka, stroške prvih treh ur mediacije pa tako ali tako krije država. V družinskih sporih, ki zadevajo razmerja med starši in otroki, in sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je mediacija povsem brezplačna, izključno plačljiva pa je samo v gospodarskih sporih.
Poleg tega naj bi ta projekt aktualnega pravosodnega ministra Aleša Zalarja sčasoma prinesel tudi druge pozitivne učinke. Ti naj bi se pokazali v zmanjšanem pritisku tega dela sodstva na sodne zaostanke. Še dolgoročnejše pa je upanje, da bi z obveznim informiranjem, včasih celo siljenjem strank v mediacijo, sčasoma to sprejele kot najboljši način reševanja sporov in posledično manj razmišljale o vlaganju tožb.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010

Bojana Jovin Hrastnik

Bojana Jovin Hrastnik
© Borut Krajnc

Odslej bodo sodišča na prvi stopnji strankam v civilnih, družinskih in gospodarskih sporih najprej ponudila mediacijo kot način izvensodnega, a zavezujočega načina rešitve spora, ki se konča s poravnavo ali sporazumom. Še posebej težko bodo mediacijo zavrnile tiste stranke, za katere bo sodišče menilo, da je njihov spor posebej primeren za rešitev v takšnem postopku. Sodišče bo tem strankam namreč lahko brez njihovega soglasja izdalo sklep o napotitvi strank na mediacijo.
Mediacija je v praksi videti kot pogovor strank z mediatorjem, kjer stranke v nasprotju s sodno obravnavo lahko povedo vse, kar jih teži, lahko govorijo o pravih razlogih za spor, ne zgolj o pravno relevantnih dejstvih, in lahko spregovorijo o vseh odprtih vprašanjih ali sporih z drugo stranko. Od tu tudi večja trajnost rešitve, ki jo je pred časom z naslednjimi besedami najlepše opisala predsednica sveta za alternativno reševanje sporov Bojana Jovin Hrastnik: »V naravi pravdnega postopka je, da velikokrat nobena od strank ni zadovoljna, ko zapušča sodišče. Stranka namreč postavi tožbeni zahtevek in sodišče mu včasih ugodi samo do določene mere. Ta stranka potem ni zadovoljna, kot tudi ni zadovoljna nasprotna stranka, ki ji je sodišče naložilo neko obveznost. Pri končni odločitvi na sodišču gre za rešitev, ki je strankam nekako vsiljena, pri mediaciji pa jo stranki vzameta za svojo, ker sta si jo tudi sami izpogajali.«
Podatki z ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mediacijo izvaja že skoraj deset let, kažejo, da v mediacijo privoli med 30 in 40 odstotkov strank, uspešno pa se konča polovica mediacij. Večina sporazumov se doseže že na prvem ali drugem srečanju strank. Samo za okrog dvajset odstotkov mediacij, ki so na koncu uspešno končane, je potrebnih več srečanj strank. Bistvo mediacije pa ni zgolj v hitrosti in trajnosti rešitve spora, ampak je tudi precej cenejša od sodnega postopka. Poleg tega da so stroški mediacije nižji že zaradi bistveno krajšega časa trajanja postopka, stroške prvih treh ur mediacije pa tako ali tako krije država. V družinskih sporih, ki zadevajo razmerja med starši in otroki, in sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je mediacija povsem brezplačna, izključno plačljiva pa je samo v gospodarskih sporih.
Poleg tega naj bi ta projekt aktualnega pravosodnega ministra Aleša Zalarja sčasoma prinesel tudi druge pozitivne učinke. Ti naj bi se pokazali v zmanjšanem pritisku tega dela sodstva na sodne zaostanke. Še dolgoročnejše pa je upanje, da bi z obveznim informiranjem, včasih celo siljenjem strank v mediacijo, sčasoma to sprejele kot najboljši način reševanja sporov in posledično manj razmišljale o vlaganju tožb.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

TV komentar

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi