Urša Marn

17. 6. 2010  |  Mladina 24

Evropska varčevalna histerija

Med mitom in realnostjo

V strahu pred pokom dolžniškega balona vlade evropskih držav pospešeno sprejemajo varčevalne svežnje, s katerimi želijo v red spraviti javne finance. Začelo se je z Grčijo, ki mora varčevati zato, da zapolni proračunsko luknjo in da EU in Mednarodnemu denarnemu skladu vrne 110 milijard evrov posojil. »Naredil bom vse, da država ne bo bankrotirala,« je izjavil grški premier George Papandreou. In kaj je to«vse«? Grčija bo morala v prihodnjih treh letih privarčevali 30 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj bo morala do leta 2014 znižati s sedanjih 13,6 na tri odstotke. Državnim uslužbencem in upokojencem bodo ukinili trinajsto in štirinajsto plačo oz. pokojnino, hkrati pa bodo zvišali davke. DDV bodo tako zvišali z 21 na 23 odstotkov, za 10 odstotkov pa naj bi zvišali tudi trošarine na tobak, alkohol in gorivo. Zvišali naj bi še davek na razkošne nepremičnine, bazene in razkošne avtomobile ter davek od iger na srečo. Predvideno pa je tudi zvišanje upokojitvene starosti s sedanjih 61,4 na 63,5 leta.
Pas zateguje tudi Italija. Logično, saj je njen javni dolg eden najvišjih na svetu. Vlada Silvia Berlusconija je konec maja sprejela sveženj varčevalnih ukrepov, s katerimi namerava v letih 2011 in 2012 privarčevati 24,9 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj, ki trenutno znaša 5,3 odstotka BDP-ja, naj bi do leta 2012 zmanjšali na 2,7 odstotka. Med drugim bodo za naslednja tri leta zamrznili plače delavcem v javnem sektorju, plače ministrov in poslancev bodo zmanjšali za deset odstotkov, največje zaslužkarje pa bodo bolj obdavčili. Vsem, ki bodo upokojitveno starost dosegli v letu 2011, nameravajo upokojitev odložiti za tja do šest mesecev.
Španija namerava v prihodnjih dveh letih privarčevati 15 milijard evrov. Tako je španska vlada v začetku junija že znižala plače javnim uslužbencem za pet odstotkov, poleg tega pa jim bo plače zamrznila do konca prihodnjega leta. Več kot šest milijard evrov namerava privarčevati z omejevanjem državnih investicij, poleg tega pa namerava začasno zamrzniti pokojnine in reformirati pokojninski sistem s podaljšanjem delovne dobe za upokojitev. Dolga recesija je v španskem proračunu pustila primanjkljaj v višini dobrih enajstih odstotkov BDP-ja, daleč nad maastrichtsko mejo treh odstotkov.
Irska vlada namerava v naslednjih dveh letih privarčevati štiri milijarde evrov. Javnim uslužbencem so že decembra znižali plače za pet odstotkov, za 760 milijonov evrov so skrčili sredstva za socialne namene, odpovedali pa so se tudi investicijam v vrednosti 960 milijonov evrov. Irski proračunski primanjkljaj zdaj znaša 12 odstotkov BDP-ja, do leta 2014 pa naj bi ga zmanjšali na 2,9 odstotka.
Na Portugalskem bodo za pet odstotkov zmanjšali plače najbolje plačanim v javnem sektorju, do leta 2013 bodo znižali izdatke za vojsko za 40 odstotkov, odložili pa so tudi gradnjo dveh hitrih železniških povezav. Poleg tega bodo za odstotek dvignili DDV, postopoma pa bodo uvedli tudi višjo obdavčitev prihodkov tistim davkoplačevalcem, ki zaslužijo več kot 150 tisoč evrov na leto. Varčevalni načrt portugalske vlade predvideva znižanje proračunskega primanjkljaja z letošnjih 7,3 odstotka BDP-ja na 4,6 odstotka v letu 2011.
Britanska vlada bo rebalans proračuna predstavila v prihodnjem tednu. Predvideno je krepko zmanjšanje izdatkov za zaposlene v javnem sektorju in na področju socialne varnosti. Poleg tega nameravajo zvišati davek na kapitalske dobičke, izključeno pa ni niti zvišanje davka na dodano vrednost. Vladna koalicija je napovedala, da bo v tem in prihodnjem letu privarčevala 7,2 milijarde evrov, pri čemer naj bi bil to samo prvi korak k zmanjšanju ogromnega, več kot 11-odstotnega proračunskega primanjkljaja. »Način, kako se bodo spopadli s težavami, bo vplival na naše gospodarstvo, našo družbo - na naš način življenja. Odločitve, ki jih sprejemamo, bodo vplivale na vsakega posameznika v naši državi. Posledice teh odločitev pa bodo z nami ostale več let, morda celo desetletij, ki prihajajo,« je opozoril britanski premier David Cameron.
Varčevalni ukrepi so bili tudi osrednja tema nedavne predvolilne kampanje na Nizozemskem. Liberalna stranka, ki je na parlamentarnih volitvah dobila največ glasov (zasedli so 31 sedežev v 150-članskem parlamentu), poziva k ostrim rezom, s katerimi naj bi v naslednjih desetih letih prihranili 39 milijard evrov. Ker liberalci vlade ne morejo sestaviti sami, bo obseg varčevanja odvisen tudi od volje njihovih koalicijskih partnerjev, najverjetneje Delavske stranke, ki je na volitvah zasedla drugo mesto in ki se zavzema za počasnejše in milejše rezanje javnih izdatkov. Nizozemska kot peto največje gospodarstvo evroobmočja sicer uživa eno najvišjih kreditnih ocen, po kateri se zadolžuje v tujini, toda hkrati ima precej veliko proračunsko luknjo, saj naj bi ta letos dosegla 6,6 odstotka BDP-ja. Eden od razlogov za primanjkljaj je tudi ta, da je vlada leta 2008 pred bankrotom rešila največjo nizozemsko banko, za kar je porabila dobrih 26 milijard evrov.
Varčevalni program, ki ga je pred kratkim napovedala francoska vlada, predvideva zmanjšanje izdatkov v višini 45 milijard evrov v prihodnjih treh letih. »Zavezali smo se, da bomo primanjkljaj zmanjšali z osem na tri odstotke BDP-ja do leta 2013, in dali bomo vse od sebe, da to tudi dosežemo,« je dejal premier Francois Fillon. Vlada bo proračunski primanjkljaj zmanjšala za sto milijard evrov, pri čemer naj bi polovico vsote dosegla z zmanjšanjem javne porabe, drugo polovico pa s povečanjem prihodkov. 45 milijard naj bi tako privarčevali z zmanjšanjem izdatkov, pet milijard pa z odpravo vrzeli v davčni zakonodaji. Nadaljnjih 35 milijard naj bi prineslo okrevanje francoskega gospodarstva, preostalih 15 milijard pa naj bi ostalo od odprave začasnih ukrepov za spodbudo gospodarstvu, ki so jih sprejeli zaradi finančne in gospodarske krize.
Poglejmo še v Nemčijo. Do leta 2014 namerava zmanjšati proračunski primanjkljaj za 80 milijard evrov in ga do leta 2016 spraviti pod 0,35 odstotka BDP-ja. Kanclerka Angela Merkel je priznala, da so v minulih desetletjih »živeli prek svojih zmožnosti«. Po njenem mora biti Nemčija zgled drugim državam, saj gre za »največje gospodarstvo v Evropi.« Varčevalni rezi bodo boleči, še zlasti za javni sektor. V obrambnem sistemu naj bi v naslednjih štirih letih odpustili 40.000 uslužbencev, državno uradništvo bodo skrčili za več kot 15.000 zaposlenih, manj denarja pa bodo namenili tudi sociali. Poleg tega bodo zmanjšali subvencije gospodarstvu, energetski koncerni bodo morali plačevati posebno dajatev za jedrske elektrarne, gradnjo berlinskega gradu pa bodo prestavili za nedoločen čas. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je varčevalni sveženj ogromen, ga nekateri vplivni nemški mediji označujejo za smešno majhnega, predvsem pa nepravičnega. Tako mu levosredinski Süddeutsche Zeitung očita pomanjkanje socialne uravnoteženosti, saj bo prizadel predvsem tiste državljane, ki so že tako v slabšem socialnem položaju. »Tako velike varčevalne pakete je javnost pripravljena sprejeti samo, če so na splošno pravični. Načrtovani bančni davek v višini pičlih dveh milijard evrov letno je mogoče razumeti zgolj kot šalo ali celo žalitev.« Kritiki pa opozarjajo še na nekaj, namreč da Nemčija po eni strani krči izdatke, po drugi strani pa se znova na veliko zadolžuje.
Če strnemo: rdeča nit evropskih varčevalnih ukrepov je krčenje socialne države. Evropske vlade varčujejo predvsem na plečih srednjega sloja, kar je izjemno tvegano, saj za ekonomijo tako kot za hišo velja, da ne more stati, če ima samo streho in klet. Nič čudnega, da so naletele na oster odpor sindikatov, ki z demonstracijami opozarjajo, da bremena krize in slabega poslovanja vlad ni mogoče preložiti na ramena delavcev. Drastičnim varčevalnim ukrepom ne nasprotujejo le sindikati, ampak tudi nekateri ugledni ekonomisti. Liberalna ekonomista Paul Krugman in Joseph Stiglitz, ameriška akademika in Nobelova nagrajenca, opozarjata, da se bo s pretiranimi varčevalnimi ukrepi zadušila že tako pičla gospodarska rast, razviti svet pa obsodilo na deflacijo. Strinjata se sicer, da Evropa mora obvladati svoje javne finance, vendar tako, da bo hkrati spodbudila rast gospodarstva. Krugman je v kolumni za New York Times zapisal: »Tako ekonomski priročniki kot izkušnje nas učijo, da je rezanje potrošnje v času visoke brezposelnosti zares slaba zamisel - ne samo, da poglablja gospodarsko krizo, pač pa tudi zelo malo prispeva k izboljšanju proračunske podobe, saj se zaradi šibkejše ekonomije znižajo davčni prilivi, kar izniči učinke vladnih proračunskih prihrankov.« Po njegovem mnenju je največja nevarnost, ki v tem trenutku preti še vedno krhkemu ekonomskemu okrevanju, širitev destruktivne ideje, da je že prišel čas za zaustavitev fiskalne podpore brezposelnim in za povzročanje bolečine. Še več. Ameriki svetuje, naj začne razmišljati o tem, »kako se izolirati pred evropskim mazohizmom«, pred »tem norim evropskim varčevanjem, ki nas bo vse pokončalo«.
Ključno je seveda vprašanje, ali so varčevalni ukrepi res tako ekstremni, da bi zavrli okrevanje. Po mnenju revije The Economist je retorika držav G20 »precej trša od najverjetnejše realnosti« in v državah, ki so osredotočene na največje proračunske reze, bo kratkoročni učinek teh razmeroma skromen. Španija je edino veliko evropsko gospodarstvo, ki že v letošnjem letu načrtuje fiskalni rez v višini nad enim odstotkom BDP-ja. Nemčija, ki je na ves glas oznanila svoje varčevalne ukrepe, bo pravo krčenje začela šele naslednje leto, ko naj bi proračunski primanjkljaj znižala za 0,4 odstotka, za letos pa napovedi kažejo, da bo primanjkljaj nemške državne blagajne še porasel. Tudi Velika Britanija namerava v javno potrošnjo odločneje zarezati šele prihodnje leto. Tisto, kar danes precej bolj zbuja skrb, je zavlačevanje s strukturnimi reformami. The Economist opozarja, da bi morale vlade sprejeti tudi ukrepe, ki bi ekonomijo okrepili in ji omogočili dolgoročnejšo rast.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.