GSO / Genski tihotapci
Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010
V južnem, kmetijsko najrazvitejšem delu Brazilije skoraj ni več kmeta, ki ne bi prideloval gensko spremenjene soje, večina pa namerava posejati tudi gensko spremenjeno koruzo, ki so jo v Braziliji za pridelovanje odobrili šele lani. Pravzaprav jo nekateri pridelujejo že nekaj let, le da tega javno ne priznajo. V sosednji Argentini je že več let dovoljeno pridelovati gensko spremenjeno koruzo in ne tako malo brazilskih kmetov jo je od tam tihotapilo in sejalo na svojih poljih. Pred letom 2004 so iz Argentine tihotapili tudi seme gensko spremenjene soje, saj v Braziliji takrat še ni bila dovoljena. Kot zanimivost omenimo, da teče genski kontrabant tudi v drugi smeri. V Argentini ne priznavajo patentnega varstva za gensko spremenjene poljščine, zaradi česar tam tuja podjetja svojih novih sort ne prodajajo več. Ker so argentinski kmetje zaradi tega ostali brez najnovejših, boljših sort, nekateri sedaj seme tihotapijo iz Brazilije. Boljšega dokaza, da se kmetom splača pridelovati gensko spremenjene poljščine, verjetno ne bi mogli najti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010
V južnem, kmetijsko najrazvitejšem delu Brazilije skoraj ni več kmeta, ki ne bi prideloval gensko spremenjene soje, večina pa namerava posejati tudi gensko spremenjeno koruzo, ki so jo v Braziliji za pridelovanje odobrili šele lani. Pravzaprav jo nekateri pridelujejo že nekaj let, le da tega javno ne priznajo. V sosednji Argentini je že več let dovoljeno pridelovati gensko spremenjeno koruzo in ne tako malo brazilskih kmetov jo je od tam tihotapilo in sejalo na svojih poljih. Pred letom 2004 so iz Argentine tihotapili tudi seme gensko spremenjene soje, saj v Braziliji takrat še ni bila dovoljena. Kot zanimivost omenimo, da teče genski kontrabant tudi v drugi smeri. V Argentini ne priznavajo patentnega varstva za gensko spremenjene poljščine, zaradi česar tam tuja podjetja svojih novih sort ne prodajajo več. Ker so argentinski kmetje zaradi tega ostali brez najnovejših, boljših sort, nekateri sedaj seme tihotapijo iz Brazilije. Boljšega dokaza, da se kmetom splača pridelovati gensko spremenjene poljščine, verjetno ne bi mogli najti.