Manipulator / Ne položite roke na Sveto pismo!

Evropsko sodišče za človekove pravice nasprotuje verskim prvinam v sodnih postopkih

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 27, 8. 7. 2010

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je nedavno odločilo, da izkazovanje veroizpovedi ne sodi v sodne postopke in da prisega pred bogom oziroma polaganje roke na Sveto pismo ne sodi več v ta čas.
V zadevi Dimitras in drugi proti Grčiji so se trije grški državljani in ameriška državljanka pritožili na evropsko sodišče, ker so kot priče oziroma osumljenci v sodnem postopku pred grškim sodiščem morali večkrat izkazati svojo versko opredelitev. Grški zakon o kazenskem postopku namreč, podobno kot ameriški, predvideva, da se prisega pred podajanjem posamezne izjave opravi na Svetem pismu. Zakon sicer dopušča, da stranka v postopku ne priseže na Sveto pismo, ampak poda zgolj formalno izjavo, a to seveda lahko doseže le, če izpove versko prepričanje, pa četudi ga nima.
Grški zakon o kazenskem postopku vzpostavlja pravno domnevo, da so vsi udeleženci v postopku grške pravoslavne vere, zato ta podatek vsebujejo tudi vsi drugi tipizirani sodni dokumenti. V opisanem primeru je šlo za zapisnik. Zato so pritožniki morali tudi po prisegi pri vsakem opravilu v sodnem postopku posebej zahtevati, da se iz dokumenta najprej izbriše, da so pripadniki pravoslavne vere. S tem so bili vsakič znova prisiljeni izkazovati svojo versko pripadnost.
Evropsko sodišče je ugotovilo, da omenjeni verski elementi v sodnih postopkih pomenijo kršitev 9. člena evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki zagotavlja svobodo mišljenja, vesti in vere. Ali kot je v Pravni praksi zapisala Andreja Tratnik s Pravne fakultete v Ljubljani, svoboda vere »posameznikom zagotavlja tudi pravico, da se za neko vero ne opredelijo in ji tudi ne sledijo. Iz tega sledi, da posamezniki niso dolžni (ne javno ne zasebno) razkriti svoje veroizpovedi, celo niso dolžni ravnati oziroma se vzdrževati ravnanj, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o njihovi veroizpovedi.« Pritožniki pa so v sodnih postopkih pred grškimi sodišči morali početi prav to. Prisiljeni so bili izpovedovati svojo veroizpoved oziroma, točneje, izpovedovati, da ne pripadajo neki veri oziroma da ne pripadajo nobeni.
Po mnenju Tratnikove je evropsko sodišče v sodbi Dimitras in drugi proti Grčiji obsojeni državi in tudi drugim evropskim državam, ki gojijo ta »ameriški običaj« (Slovenija ga ne), jasno sporočilo, »da so taki trenutki pred sodiščem zgolj ostanek preteklosti in jih bo treba zaradi demokratičnega spoštovanja pluralizma počasi, a dokončno pokopati«.
Polaganje roke na biblijo pred sodnikom sicer že dalj časa ni več praksa niti na ameriških sodiščih, razen v nekaterih bolj tradicionalnih, praviloma republikanskih delih ZDA.
Ostaja pa zato praksa v rabi ob prisegah senatorjev, kongresnikov in tudi predsednika ZDA. Edini predsednik v celotni zgodovini ZDA, ki ni prisegel na Sveto pismo, je bil Theodore Roosevelt.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 27, 8. 7. 2010

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je nedavno odločilo, da izkazovanje veroizpovedi ne sodi v sodne postopke in da prisega pred bogom oziroma polaganje roke na Sveto pismo ne sodi več v ta čas.
V zadevi Dimitras in drugi proti Grčiji so se trije grški državljani in ameriška državljanka pritožili na evropsko sodišče, ker so kot priče oziroma osumljenci v sodnem postopku pred grškim sodiščem morali večkrat izkazati svojo versko opredelitev. Grški zakon o kazenskem postopku namreč, podobno kot ameriški, predvideva, da se prisega pred podajanjem posamezne izjave opravi na Svetem pismu. Zakon sicer dopušča, da stranka v postopku ne priseže na Sveto pismo, ampak poda zgolj formalno izjavo, a to seveda lahko doseže le, če izpove versko prepričanje, pa četudi ga nima.
Grški zakon o kazenskem postopku vzpostavlja pravno domnevo, da so vsi udeleženci v postopku grške pravoslavne vere, zato ta podatek vsebujejo tudi vsi drugi tipizirani sodni dokumenti. V opisanem primeru je šlo za zapisnik. Zato so pritožniki morali tudi po prisegi pri vsakem opravilu v sodnem postopku posebej zahtevati, da se iz dokumenta najprej izbriše, da so pripadniki pravoslavne vere. S tem so bili vsakič znova prisiljeni izkazovati svojo versko pripadnost.
Evropsko sodišče je ugotovilo, da omenjeni verski elementi v sodnih postopkih pomenijo kršitev 9. člena evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki zagotavlja svobodo mišljenja, vesti in vere. Ali kot je v Pravni praksi zapisala Andreja Tratnik s Pravne fakultete v Ljubljani, svoboda vere »posameznikom zagotavlja tudi pravico, da se za neko vero ne opredelijo in ji tudi ne sledijo. Iz tega sledi, da posamezniki niso dolžni (ne javno ne zasebno) razkriti svoje veroizpovedi, celo niso dolžni ravnati oziroma se vzdrževati ravnanj, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o njihovi veroizpovedi.« Pritožniki pa so v sodnih postopkih pred grškimi sodišči morali početi prav to. Prisiljeni so bili izpovedovati svojo veroizpoved oziroma, točneje, izpovedovati, da ne pripadajo neki veri oziroma da ne pripadajo nobeni.
Po mnenju Tratnikove je evropsko sodišče v sodbi Dimitras in drugi proti Grčiji obsojeni državi in tudi drugim evropskim državam, ki gojijo ta »ameriški običaj« (Slovenija ga ne), jasno sporočilo, »da so taki trenutki pred sodiščem zgolj ostanek preteklosti in jih bo treba zaradi demokratičnega spoštovanja pluralizma počasi, a dokončno pokopati«.
Polaganje roke na biblijo pred sodnikom sicer že dalj časa ni več praksa niti na ameriških sodiščih, razen v nekaterih bolj tradicionalnih, praviloma republikanskih delih ZDA.
Ostaja pa zato praksa v rabi ob prisegah senatorjev, kongresnikov in tudi predsednika ZDA. Edini predsednik v celotni zgodovini ZDA, ki ni prisegel na Sveto pismo, je bil Theodore Roosevelt.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

TV komentar

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi