DVD / Nedokončana zgodba

Wolfgang Petersen Barret Oliver, Noah Hathaway, Moses Gunn, Gerald McRaney, Patricia Hayes

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 27, 8. 7. 2010

/media/www/slike.old/mladina/dvd27_nedokonana_zgodba.jpg

 

»Zakaj je tema?« vpraša nekdo. »Na začetku je vedno tema.« Ko je Wolfgang Petersen ob koncu sedemdesetih let v Ljubljani snemal film Črno in belo kot dan in noč, je dahnil: »Zapomnite si - nekoč bom delal v Hollywoodu!« Vsi so bili vidno presenečeni, kajti malo znani nemški TV-režiser je snemal le TV-film - in to o šahovskem dvoboju! Zelo neholivudsko, ne. Antiholivudsko. Toda takoj zatem je posnel Podmornico, ki se je ne bi branil noben Hollywood - in potem Nedokončano zgodbo, ki je bila bolj holivudska od Hollywooda, ki ga je katapultirala v Hollywood in ki je vrnila vero v to, da so lahko otroški filmi cinefilski spektakli in obenem spektakli cinefilije. V Nedokončani zgodbi, posneti po bestsellerju Michaela Endeja, se namreč vse ujema: barve, scenografija, fantazije, zmaji, leteči psi, emocije, sanje, replike, kreature, preddigitalni specialni efekti, Limahl in metafikcijska zgodba. Bastian (Barret Oliver), ki ga sošolci stalno terorizirajo, se zateče v knjigarno, kjer najde »prekleto«, »nevarno« knjigo, ki ga tako »potegne«, da si živo predstavlja zgodbo o Fantaziji, utopičnem kraljestvu, ki je na tem, da ga požre Nič, alergičen na mladost - Fantazijo lahko reši le Atreyu (Noah Hathaway), izvoljeni vojščak, toda reši jo lahko izključno tako, da ga na tej misiji interaktivno vodi beroči Bastian. Ergo: če Bastian noče, da bi Fantazijo požrl Nič, mora brati. Branje je kul!

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 27, 8. 7. 2010

/media/www/slike.old/mladina/dvd27_nedokonana_zgodba.jpg

 

»Zakaj je tema?« vpraša nekdo. »Na začetku je vedno tema.« Ko je Wolfgang Petersen ob koncu sedemdesetih let v Ljubljani snemal film Črno in belo kot dan in noč, je dahnil: »Zapomnite si - nekoč bom delal v Hollywoodu!« Vsi so bili vidno presenečeni, kajti malo znani nemški TV-režiser je snemal le TV-film - in to o šahovskem dvoboju! Zelo neholivudsko, ne. Antiholivudsko. Toda takoj zatem je posnel Podmornico, ki se je ne bi branil noben Hollywood - in potem Nedokončano zgodbo, ki je bila bolj holivudska od Hollywooda, ki ga je katapultirala v Hollywood in ki je vrnila vero v to, da so lahko otroški filmi cinefilski spektakli in obenem spektakli cinefilije. V Nedokončani zgodbi, posneti po bestsellerju Michaela Endeja, se namreč vse ujema: barve, scenografija, fantazije, zmaji, leteči psi, emocije, sanje, replike, kreature, preddigitalni specialni efekti, Limahl in metafikcijska zgodba. Bastian (Barret Oliver), ki ga sošolci stalno terorizirajo, se zateče v knjigarno, kjer najde »prekleto«, »nevarno« knjigo, ki ga tako »potegne«, da si živo predstavlja zgodbo o Fantaziji, utopičnem kraljestvu, ki je na tem, da ga požre Nič, alergičen na mladost - Fantazijo lahko reši le Atreyu (Noah Hathaway), izvoljeni vojščak, toda reši jo lahko izključno tako, da ga na tej misiji interaktivno vodi beroči Bastian. Ergo: če Bastian noče, da bi Fantazijo požrl Nič, mora brati. Branje je kul!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.