Manipulator / Reševanje misije nemogoče

Naj o Afganistanu glasuje parlament?

Borut Mekina
MLADINA, št. 30, 29. 7. 2010

Slovenski vojaki v pogovoru z otroci iz afganistanske vasi Gajah

Slovenski vojaki v pogovoru z otroci iz afganistanske vasi Gajah
© Slovenska vojska

Zdaj tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske, predsednik države Danilo Türk, meni, da bi morali po novem o napotitvah slovenskih vojakov na misije v tujino glasovati v parlamentu. Ne le zato, ker naj bi dobro premišljena in razvita pristojnost državnega zbora zagotovila pravočasno odločanje in »potrebno vsestransko pripravo«, temveč tudi zaradi javne razprave, ki naj bi prispevala k večjemu »zaupanju javnosti v sprejete odločitve«.
Spremembo zakona o obrambi so sredi tega meseca predlagali poslanci iz vrst SD in Zares. Za zdaj namreč velja, da slovenske vojake na misije v tujino pošilja vlada, ki o tem lahko obvesti državni zbor. Na podoben način je aktualna vlada preteklo jesen tudi odločila, da pošlje slovenske vojake na bojno misijo v Afganistan, in to zgolj nekaj tednov po javnem priznanju Boruta Pahorja in Danila Türka, da sta Slovenija in mednarodna skupnost s posredovanjem v Afganistanu naredili napako in da Afganistan, kot je dejal Pahor, »vojaško ni rešljiv«.
Jeseni, še pred napotitvijo vojakov, naj bi parlament o tem opravil razpravo in vladi podal neobvezujoče mnenje na osnovi ocene razmer v tej državi. Če bo do takrat z dvotretjinsko večino sprejeta novela zakona o obrambi, pa bodo morali poslanci o spremembi misije tudi glasovati in z njo soglašati. V predlogu zakona namreč piše, da bi moral parlament glasovati o vseh prvih napotitvah v tujino in tudi o koncu udeležbe, o spremembi mandata ali o spremembi števila slovenskih udeležencev v teh operacijah. Takšno, malce bolj »demokratično« ureditev poznajo tudi v Nemčiji, Norveški, Švedski, Češki, na Danskem in v Španiji.
Novela zakona je torej napisana skorajda izključno zaradi Afganistana. Po zadnjih javnomnenjskih anketah namreč kar 81 odstotkov vprašanih nasprotuje slovenski intervenciji v tej deželi in zahteva takojšnjo vrnitev vojakov domov. Verjetnost, da se bo prek parlamentarne razprave zaupanje v afganistansko misijo povrnilo, je seveda nična. Zato pa bo jeseni še toliko bolj zanimivo poslušati argumente parlamentarcev o tem, zakaj pravzaprav Slovenija tja mora poslati vojake.
Jastrebi na Šubičevi so sicer upali, da bodo do tedaj dobili argumente v prid tezi, da mednarodna skupnost pod vodstvom ZDA tam »napreduje«. Spomnimo se: ti so po letu 2004 poslali inštruktorje v Irak in Afganistan celo brez obvestila parlamentu ali slovenski javnosti. Da gredo slovenski vojaki v Irak, je Janez Janša kot predsednik vlade mimogrede razkril kar v Bruslju, doma pa je dodal, da je ta odločitev zgolj nadaljevanje že sprejete politike.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Borut Mekina
MLADINA, št. 30, 29. 7. 2010

Slovenski vojaki v pogovoru z otroci iz afganistanske vasi Gajah

Slovenski vojaki v pogovoru z otroci iz afganistanske vasi Gajah
© Slovenska vojska

Zdaj tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske, predsednik države Danilo Türk, meni, da bi morali po novem o napotitvah slovenskih vojakov na misije v tujino glasovati v parlamentu. Ne le zato, ker naj bi dobro premišljena in razvita pristojnost državnega zbora zagotovila pravočasno odločanje in »potrebno vsestransko pripravo«, temveč tudi zaradi javne razprave, ki naj bi prispevala k večjemu »zaupanju javnosti v sprejete odločitve«.
Spremembo zakona o obrambi so sredi tega meseca predlagali poslanci iz vrst SD in Zares. Za zdaj namreč velja, da slovenske vojake na misije v tujino pošilja vlada, ki o tem lahko obvesti državni zbor. Na podoben način je aktualna vlada preteklo jesen tudi odločila, da pošlje slovenske vojake na bojno misijo v Afganistan, in to zgolj nekaj tednov po javnem priznanju Boruta Pahorja in Danila Türka, da sta Slovenija in mednarodna skupnost s posredovanjem v Afganistanu naredili napako in da Afganistan, kot je dejal Pahor, »vojaško ni rešljiv«.
Jeseni, še pred napotitvijo vojakov, naj bi parlament o tem opravil razpravo in vladi podal neobvezujoče mnenje na osnovi ocene razmer v tej državi. Če bo do takrat z dvotretjinsko večino sprejeta novela zakona o obrambi, pa bodo morali poslanci o spremembi misije tudi glasovati in z njo soglašati. V predlogu zakona namreč piše, da bi moral parlament glasovati o vseh prvih napotitvah v tujino in tudi o koncu udeležbe, o spremembi mandata ali o spremembi števila slovenskih udeležencev v teh operacijah. Takšno, malce bolj »demokratično« ureditev poznajo tudi v Nemčiji, Norveški, Švedski, Češki, na Danskem in v Španiji.
Novela zakona je torej napisana skorajda izključno zaradi Afganistana. Po zadnjih javnomnenjskih anketah namreč kar 81 odstotkov vprašanih nasprotuje slovenski intervenciji v tej deželi in zahteva takojšnjo vrnitev vojakov domov. Verjetnost, da se bo prek parlamentarne razprave zaupanje v afganistansko misijo povrnilo, je seveda nična. Zato pa bo jeseni še toliko bolj zanimivo poslušati argumente parlamentarcev o tem, zakaj pravzaprav Slovenija tja mora poslati vojake.
Jastrebi na Šubičevi so sicer upali, da bodo do tedaj dobili argumente v prid tezi, da mednarodna skupnost pod vodstvom ZDA tam »napreduje«. Spomnimo se: ti so po letu 2004 poslali inštruktorje v Irak in Afganistan celo brez obvestila parlamentu ali slovenski javnosti. Da gredo slovenski vojaki v Irak, je Janez Janša kot predsednik vlade mimogrede razkril kar v Bruslju, doma pa je dodal, da je ta odločitev zgolj nadaljevanje že sprejete politike.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Romana Tomc Branku Grimsu predlaga, naj odstopi 

Evropska poslanka Romana Tomc iz SDS je pred sredinim glasovanjem politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), na katerem naj bi odločali o morebitni izključitvi poslanca SDS Branka Grimsa, predlagala, da Grims odstopi kot evropski poslanec