Davek na nepremičnine / Več izjem pomeni višjo obdavčitev

Ko je šla Mura lani v stečaj, je murskosoboška občina več kot tri tisoč delavcem, ki so ostali brez službe, ponudila začasno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna socialno naravnana oprostitev po novem ne bo več mogoča. Osnutek zakona o davku na nepremičnine kot edine nepremičnine, oproščene plačila davka, navaja kulturne spomenike, stavbe v uporabi diplomatskih, konzularnih in drugih mednarodnih predstavništev (če tako določajo mednarodne pogodbe), stavbe, namenjene opravljanju verskih obredov, ter nepremičnine, ki so javno dobro državnega in lokalnega pomena. Zunaj tega oprostitve in olajšave ne bodo mogoče, tudi če bi se bile občine zaradi javne koristi pripravljene odpovedati delu davka. To pomeni, da občine socialno šibkejših občanov ne bodo smele vsaj začasno in delno oprostiti plačila davka, prav tako ne bodo smele uvesti olajšav, s katerimi bi npr. spodbudile energetsko učinkovito gradnjo in prenovo objektov, čeprav tu močno zaostajamo za drugimi evropskimi državami. Resda je sedanji sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nepravičen, a ima vsaj to prednost, da se nadomestilo ne plačuje za novogradnje. Po novem pa tudi ta odpustek ne bo mogoč. Na ministrstvu za finance tako ozek nabor oprostitev utemeljujejo s tem, da bi bila pri več izjemah nujna višja raven obdavčitve, saj bi bilo samo tako mogoče zagotoviti ustrezno visoke prihodke občin iz tega vira. Opozarjajo tudi, da bi pretirano število izjem pomenilo višje administrativne stroške in manjšo preglednost sistema. To pa ne pomeni, da bodo pri tako ozkem naboru izjem vztrajali do konca. Če bi se v javni razpravi izkazalo, da sta strokovna in laična javnost naklonjeni več izjemam, bodo o tej možnosti resno razmislili.
Mednarodna primerjava oprostitev in olajšav v devetnajstih državah EU, ki jo je pripravil ekonomist dr. Ivo Lavrač, kaže, da so najpogostejše oprostitve davka na nepremičnine vezane na nepridobitno rabo, na rabo za javne namene in na rabo, ki v določenem obsegu omejuje gospodarjenje z nepremičninami. Tako so plačila davka skoraj povsod trajno oproščene nepremičnine za javne namene v lasti države, lokalnih skupnosti ali regionalnih oblasti, nepremičnine verskih skupnosti, diplomatsko-konzularnih predstavništev, zelo pogosto pa tudi nepremičnine neprofitnih organizacij, zlasti dobrodelnih ustanov, kot sta pri nas npr. Karitas in Rdeči križ. Poleg tega imajo nekatere države kup drugih izjem. Tako so ponekod plačila davka oproščeni tudi javni športni objekti, bolnišnice, pokopališča, javne ceste, izobraževalne in znanstvene ustanove, javna podjetja, knjižnice, muzeji, galerije, parki in študentski domovi. Oprostitve so lahko vezane tudi na posamezno skupino prebivalstva: ponekod so davka oproščeni invalidi, starejši, vdove in vdovci ali pa tisti, ki živijo v skromnejših razmerah. Nekatere države so uvedle delne oprostitve za energetsko učinkovite stavbe, nove stanovanjske objekte in prenovo stavb. Poleg oprostitev so ponekod uvedli tudi različne olajšave. Tako imata Estonija in Madžarska olajšavo v obliki kvadrature, Bolgarija, Italija, Latvija in Litva olajšavo za rezidenčne bivalne enote, Bolgarija pa zagotavlja popust ob predčasnem plačilu davka. Od držav EU oprostitev stanovanjskih nepremičnin uveljavljata samo Grčija in Irska, pa še tam uradni predlog davčne reforme vsebuje uvedbo obdavčenja stanovanj.
Za ponazoritev si oglejmo, kakšne oprostitve in olajšave ima sosednja Avstrija. Obdavčenje nepremičnin je v Avstriji uzakonjeno že od leta 1955. Avstrijske lokalne oblasti imajo možnost soodločanja o višini davčne stopnje, pa tudi o nekaterih olajšavah. Davčna stopnja je sestavljena iz osnovne davčne stopnje v razponu od 0,05 do 0,2 odstotka in multiplikatorjev, ki jih vsaka občina določi zase in segajo od 300 do 500 odstotkov. Večina občin ima predpisano enoodstotno davčno stopnjo standardne vrednosti nepremičnine. Plačila davka so trajno oproščene nepremičnine v lasti države (zvezne, dežel in občin, če se uporabljajo za javne namene), nepremičnine v lasti avstrijskih železnic, gasilske brigade in prostovoljnih gasilskih društev, nepremičnine korporacij javnega prava, ki se uporabljajo za namene znanosti, vzgoje in izobraževanja, nepremičnine v sklopu letališč, ki so nujne za njihovo obratovanje, prav tako se davek ne plačuje za tekoče vode (potoki, reke ...), pokopališča, bolnišnične objekte, objekte javnega transporta, za nepremičnine, namenjene diplomatsko-konzularnim predstavništvom, pa tudi za nepremičnine športnih društev, pri čemer so izključena športna društva, ki se ukvarjajo s poklicnimi športi, in tista, katerih stroški presegajo stroške, ki bi bili sicer potrebni za izvajanje športnih dejavnosti. Plačila davka so oproščeni tudi deli športnih objektov, namenjeni izobraževanju in športnemu usposabljanju, prhanju športnikov, shranjevanju njihove opreme ... Pri čemer se za športne objekte ne štejejo taki, ki so namenjeni rekreaciji oz. druženju. Prav tako so davka trajno oproščene nepremičnine verskih institucij, ki so namenjene čaščenju, če gre za pravno priznane verske skupnosti. »Poleg naštetih oprostitev se občine lahko odločajo še o drugih oprostitvah, ki jih določijo v svojih občinskih zakonikih. Salzburg ima tak zakonik že iz leta 1998. In sicer lahko občina oprosti novozgrajene, obnovljene nepremičnine, katerih vsaj polovica površine je namenjena bivalnemu delu. Plačila davka lahko oprosti tudi primarne nepremičnine in nepremičnine, ki so namenjene za prenočišča tujcem oziroma druge komercialne namene, pri čemer površina ne sme presegati 120 kvadratnih metrov. Oprostitev se določi na podlagi vloge z ustreznimi dokazili in se upošteva le za tekoče davčno leto. Skupaj pa lahko te oprostitve veljajo največ 12 let,« navaja Lavrač.