29. 7. 2010 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Emkej: Šmorn
2010, samozaložba, www.emkej.ws
+ + + +
Kakovost - pa ne le glasbena - je vedno odvisna od velikosti prostora, v katerem se išče. Maribor in Ljubljana sta narazen okoli 120 ne le minut po avtocesti, ampak svetlobnih let. Dve precej raznoliki realnosti iste dežele se dokaj plastično zrcalita tudi na hip hop sceni. Ta je v prestolnici vedno zmogla kar nekaj izvajalcev, avdioizdaj in živih dogodkov, ki so prerasli v nadlokalne. Ljubljana je dala Ali Ena, Klemna Klemna, Murata in Josa, Trkaja ter Zlatka, ki so v svojih najuspešnejših obdobjih raprezentirali nacionalno raven, ob njih pa ducate drugih, tudi neljubljanskih reperjev, ki so tlakovali pot globalnega urbanega žanra v življenje našega naroda; kralj navsezadnje ni Ljubljančan, ampak Novomeščan N'Toko! Maribor je dal štiri: prvotno Central Problem, daleč nazaj Ezy G-ja, nedavno Eyeceeouja ter pričujočega Emkeja. Emkej (oziroma Marko Kocjan) ni novinec. Dolgoletni voditelj radia MARŠ je z mariborskim kolektivom Tekochee Kru sodeloval na albumu Adijo stari, kaki scenarij, tri leta zatem pa je izdal prvenec Šmorn. Ta v 42 minutah skozi 13 postaj, skupaj s člani kruja in gosti, predstavi mariborske zgodbe v mestnem dialektu in žmohtni mešanici slavizmov in germanizmov. Po svojih besedah: »Materni jezik mi ni slovenščina, ampak štajerščina.« Glasbene podlage so tekoče in podajajo nedvomne zgodovinske zvočne reference. Ponekod se zatakne koščica v grlu, denimo pri komadu Višja srednja, kjer navkljub dobri ideji manjka moč realizacije, pa tudi besedila delujejo infantilno. Dobri pasusi z Overdozo na čelu ali Rajčico in naslovnim Šmornom (»paše v kontekst kot bomba na Viktorjih ... pozabli identiteto kot Bourne«) sekajo precej močneje. Kot dobro povzame sam Emkej v intervjuju v svojem freestylu: »Včasih govorim bedarije, samo ko mi pride, to je adio stari.« Reperske teme so precej sorodne okolju: govorijo o kadilcih trave, ki nikoli nimajo svoje bule (»Neoš ki sam celega dehno«); o sceni v Zagovoru (»Oni ko drugemu jamo koplje je v službi pri Nigradu«); o tamalih, ki jim je kak tip simpatičen, v Simpi in Rajčici (»Bejbi upam stavit čuka, da te zapalim bol kot Jan, Tomi pa Omar skupaj / Jasmin, Davor pa Dražen skupaj«); o spletni virtualnosti v Srferih (»Celi komentar sn napiso pizda pa mi ga je zbrisalo - zakaj sta ovi enter pa delete tak fejst skupaj ... srferji iz okn gledajo me vsi na svojih Linuxih«), o odraščanju (»Pravijo ko zrasteš, odrasteš, v takih pogojih postaneš samo blaznež«) in drugih 'večnih' temah (»Mam tekste trde kot od pičke bradavičke«). Šmorn je soliden izdelek. Še posebej za Maribor. Pa ne samo zanj, ampak za našo majhno državo, katere kvalitativna raven pade že proti Zagrebu ali Beogradu, da ne govorimo o kakšnih Francozih ali Nemcih. Okolje, ki omogoča kvantitativno izbiro, lažje raste in se razvija. V manjših so pomembni vsi premiki in Šmorn zadeve premika za korak (ali nekaj korakov) naprej.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.