TV prodaja / Nekaj podukov o identitetah

Minuli teden so se na nacionalki odločili za hitri tečaj o razmerjih in človeški dvoličnosti. Najprej so ponavljali prvi del serije Družina, s pomenljivim naslovom Klic narave (ne, ni šlo za dokumentarec o uriniranju), nato pa nas je v petek zvečer po devetih letih odsotnosti z ekranov presenetil še Zvezdan Martič, ki je vodil tokratni Polnočni klub.
Klic narave je prvi del serije dokumentarcev, na katere so nas pred približno letom in pol opozorili kar v krščanskem časniku Družina. In že to je zadosten razlog za sumničavost. V njem Katarina Habe, sicer bolj znana po prepevanju v skupini Katrinas, iz svoje strokovne perspektive povezuje prizore baleta v parku, izjave psihologov in posnetke mladih pri interakciji, vse v želji, da bi mladim razložila, zakaj nas privlači nasprotni spol. Pri tem namesto besedne zveze “spolni odnosi” uporablja besedo “ljubljenje”, za prikaz družinskih razmer uporabi odlomek iz Samorastnikov, ne pozabi pa omeniti tudi homoseksualcev, ki so v dokumentarec umeščeni kot nekakšna napaka v razvoju, kot klic narave, ki odpove. In pri tem Katarini Habe nič ne pomaga, da na njeno vprašanje o razlogih za homoseksualnost strokovnjak Miran Možina odgovarja s Kinseyjem, seksologom iz 40. let prejšnjega stoletja. Hja, skrajno sumljiva ideologija.
A pustimo leto in pol stare oddaje, ki jih nacionalka, morda tudi namenoma, predvaja v tem času. Kot rečeno, nas je v petek presenetila pojava skodranega Martiča, ki se je odločil, da bo s svojimi gosti malce poklepetal o identitetah in o ljudeh z dvema obrazoma. Martič je seveda strokovnjak za splet in od nekdanjega šefa MMC-ja smo pričakovali, da se bo pogovor osredotočil na razne spletne ekscese in lažne identitete. Zato je v studio tudi povabil strokovnjaka za splet, psihiatra in pravnika. No, pa še enega boksarja, ki je imel skupnega s temo samo to, da je bila njegova vloga v oddaji ena velika neznanka.
A na koncu nam ni bilo povsem jasno, o čem naj bi tekla beseda. Martič je sicer znal navesti nekaj najbolj ekstremnih primerov spletnih prevar, nato pa je presenetil z vprašanjem, ali je to, da se kdo, ki je moški, predstavlja kot ženska in v službo tudi hodi oblečen v žensko, kaznivo dejanje. Hm, Zvezdan. K sreči ga je kriminolog Aleš Završnik podučil, da s tem seveda ni nič narobe, kaj šele, da bi bilo to kaznivo ...
Šele Martičeva vprašanja o tem, ali je moralno sporno, da se debel star moški na spletu predstavlja za fit žrebca, ali še huje, za postavno blondinko, so nas spomnila na to, da bi morda zaposlenim na nacionalki res koristilo kakšno predavanje o razmerjih, spolnih identitetah in identitetah na sploh. Če že ne zato, da ne bi v dokumentarcih leta 2010 še vedno citirali Kinsey-ja, pa vsaj zato, da ne bi v polnočnih klubih razpravljali o tem, ali je transseksualnost kazniva.