Superžur

za +

Pozabite Saro!

Judd Apatow, kralj sodobne komedije, producent-režiser-scenarist-guru, se že vidi kot klasika, ali bolje rečeno - samemu sebi se zdi najboljša referenca. Hej, zakaj bi citiral druge, če lahko citira sebe.

Če ste gledali romantično komedijo Pozabi Saro, ki jo je produciral, potem se gotovo spomnite Aldousa Snowa (Russell Brand), odbitega, orgiastičnega, ekscentričnega, antisocialnega, indolentnega, faux-aktivističnega bad-boya razvpitega brit-benda Infant Sorrow, ki izgleda kot Jim Morrison, kanaliziran skozi Liama Gallagherja, kanaliziranega skozi Keitha Richardsa, in ki hodi z ameriško TV zvezdnico Lindo Cardellini (Kristen Bell), alias »Saro Marshall«, nekdanjo zaročenko TV komponista (Jason Segel), totalnega suckerja, prepuščenega frustracijam, ljubosumju, žalostnim pogledom na postkoitalni havajski torzo svoje nekdanje belle in druge figure iz železnega repertoarja mladega Wertherja. Jasno, Aldous Snow je v romantični komediji Pozabi Saro le gostoval - v Superžuru, ki ga je prav tako produciral Apatow (točno, produciral je tudi Superhudo), pa je glavni, medtem ko »Sara Marshall« tu le gostuje (»A nisem nekoč fukal z njo?«), tako hipno kot Paul Krugman, ameriški ekonomist in nobelovec, ki mu Aaron Green (Jonah Hill), debelušni, nerodni, minorni aparatčik glasbene industrije, dahne: »My dad loves your shit!« Tudi Jonah Hill, ki igra Greena, ultimativnega zelenca, je gostoval v komediji Pozabi Saro, le da je zdaj iz natakarja, norega na Aldousa Snowa, napredoval v natakarja višje kategorije - v Aldousovega buddyja... ee, spremljevalca, pa četudi nehote, spletom okoliščin. Sergio Roma (Sean Combs), glasbeni producent, čigar otroci ponosijo preveč Air Jordanov, da bi lahko mirno spal, ima namreč fiksno idejo: zblojenega Aldousa Snowa pripeljati na comeback koncert benda Infant Sorrow - in tako Greena pošlje v London, med orgije, kaotične odisejade, retro kič in mesijanske kaprice Aldousa Snowa, samozvanega »afriškega belega Kristusa iz vesolja«, ki poje s tičem in ki skuša »afriško vprašanje« rešiti s štiklom African Child, pa četudi nima pojma, kje se njegov pretenciozni »nobelovski« videospot sploh dogaja, v Darfurju, Zimbabveju ali Ruandi. Toda Superžur je globoko v sebi - tako kot Pozabi Saro - romantična komedija, le da se ne pecata moški in ženska, ampak dva moška, racionalni Green in iracionalni Snow. Na začetku si kakopak visita dol (hej, romantične komedije se vedno začnejo tako!), toda na koncu si štrlita gor: vmes je veliko analnega humorja, ki ždi le kakih pet šlicev od Thrillerja, veliko kulturnega boja, malce napihovanja kondomov, malce fafanja gumijastega tiča, malce porno chica, malce teatra absurda in ogromno surfanja na valovih vse bolj fluidne spolne identitete, ki jo mavrično non-stop žuriranje od Londona do Las Vegasa - in nostalgična rehabilitacija dekadentnih sedemdesetih - »pomotoma« upogne v povsem logični polimorfni french kiss. Da je seks posilstvo, tu kriči moški, ki ga naskoči ženska. Slogan »seks, droge & rokenrol« udari z revolucionarno in transformativno intenzivnostjo slogana »svoboda, enakost, bratstvo«. Možgani te komedije so lizika, ki se prilepi na vsak štos in na vsak gag.