Kalkulator: Kratke novice

Evropski davek

Evropska komisija namerava septembra državam članicam predstaviti predloge za uvedbo evropske dajatve oziroma davka za financiranje proračuna EU. Države članice so vse tovrstne predloge doslej zavrnile, a evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski ugotavlja, da so se razmere precej spremenile. Za časopis FT Deutschland je dejal, da se želijo države članice znebiti dela bremen, ki ga pomenijo prenosi v proračun unije, zato je predlog o krepitvi lastnih virov EU s posebno evropsko dajatvijo zdaj bolj privlačen. S slovenskega ministrstva za finance so sporočili, da bo Slovenija predlog evropske komisije, ko ga bo ta predstavila, skrbno preučila in se do njega opredelila v okviru zasedanja finančnih ministrov EU. Zdaj se proračun EU polni iz treh virov. Okoli tri četrtine sredstev pomenijo prenosi iz nacionalnih proračunov držav članic na podlagi bruto nacionalnega dohodka, drugi vir so carine in kmetijske dajatve, ki predstavljajo malo nad 10 odstotkov prihodkov, tretji vir pa je davek na dodano vrednost, ki pa ni nič drugega kot mehanizem za prenos nekaterih nacionalnih proračunskih sredstev na podlagi administrativno izračunane harmonizirane davčne osnove za posamezne članice.

Klirinški dolg v denarju

Slovenija in Rusija sta v Moskvi podpisali dodatek k sporazumu o poplačilu klirinškega dolga, ki predvideva poplačilo preostanka dolga v višini 82,5 milijona dolarjev z obrestmi v denarju. Državi sta tako dokončno zaprli vprašanje klirinškega dolga. Skupni dolg Rusije do Slovenije je znašal dobrih 129 milijonov dolarjev, za nekaj več kot 52 milijonov dolarjev sta državi podpisali pogodbo o poplačilu v blagu. Prvi del dolga v blagu je Rusija poravnala z vojaško ladjo Triglav.

Širitev le še na tujih trgih

Ker Radenska v Sloveniji že obvladuje pomemben tržni delež, direktor Zvonko Murgelj vidi možnosti za širitev le na nove trge. V pogovoru za STA je pojasnil, da se dobri trendi že kažejo v Avstriji, tudi v Italiji gre na bolje, na Hrvaškem pa čakajo na vstop države v Evropsko unijo, saj takrat ne bo več carinskih ovir. »Dolgoročno so za nas zanimivi trgi na Bližnjem vzhodu, najbolj pa računamo na območje nekdanje Jugoslavije, kjer nas že poznajo,« pravi Murgelj.

Nova posojila za poplačilo starih

Gorenje in Mednarodna finančna korporacija (IFC) sta s tremi komercialnimi bankami zagotovila Gorenju dodatna posojila več kot 100 milijonov evrov. Z omenjenimi posojili bodo v Gorenju odplačali posojila, ki zapadejo v poplačilo letos in prihodnje leto.