Kapital / Prevent - mednarodni škandal

Čeprav je Prevent v stečaju, pa to ne pomeni, da so interesi tistih, ki so podjetje spravili v propad, usahnili. Ravno nasprotno, stečaj je odlična priložnost za poceni nakupe.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je pretekli teden sprejela veleposlanico Brazilije Déboro Vainer Barenboim. Z ministrstva so nam potrdili, da na pobudo brazilskega veleposlaništva. Brazilijo namreč zanima »usoda podjetja Prevent Thierry Brazil v mestu Cambui glede na razmere v družbi Prevent«.
Veleposlanica naj bi v pogovoru izpostavila, da »podjetje v Braziliji dobro in pomembno prispeva k zaposlovanju v regiji«, ministrica pa naj bi veleposlanici predstavila stanje v Preventu in predvideni razvoj dogodkov. Na sestanku so še sklenili, da se bosta spet sestali septembra letos in »podrobneje pogledali stanje na področju gospodarskega sodelovanja med državama ter se pogovorili o možnosti za poglobitev tega sodelovanja v skladu s pobudami gospodarstvenikov iz obeh držav«.
Brazilija je s 190 milijoni prebivalcev pomemben trg za Slovenijo. Je šesta najpomembnejša proizvajalka vozil na svetu. A izkušnja s Preventom utegne pustiti v gospodarskih odnosih med državama veliko rano. Preventova tovarna v Braziliji je ena izmed večjih slovenskih investicij v svetu. V njej je zaposlenih 600 Brazilk in Brazilcev, ki šivajo prevleke za južnoameriški Volkswagen. Tovarna je bila skupen, meddržavni podvig. Brazilija oziroma gospodarska zbornica zvezne države Minas Gerais je brezplačno izšolala 1500 delavcev za Preventovo tovarno, ki je tudi eden od simbolov slovenskega poslovnega obnašanja v Južni Ameriki. Delavke in delavci tam na svojih oblekah nosijo slovenske zastave. In za povrh vsega, v Braziliji Slovenija pravkar odpira svoje veleposlaništvo, v Slovenijo prihaja namestnik brazilskega zunanjega ministrstva, predsednik vlade pa prav tako načrtuje obisk.
“Pomoč” iz Slovenije
Zakaj je torej Brazilija zaskrbljena? Ob stečaju Preventa je sodišče za stečajna upravitelja imenovalo Borisa Kastivnika in Grego Ermana. Za Prevent Global je pristojen Kastivnik, katerega naloga je, da popiše vse premoženje in potem z njegovo prodajo čim več iztrži. Največji upnik so banke. Dolgovi Preventa znašajo več kot 50 milijonov evrov, še največ, 23 milijonov evrov, Prevent dolguje skupini NLB. Poleg bank pa bodo kot upniki po vsej verjetnosti nastopili tudi delavci in še kakšen dobavitelj, morda celo podjetje Eurocity v lasti Janka Zakeršnika. Najbolj zdravi del Preventa Globala je pravzaprav brazilsko podjetje Prevent Thierry, ki je po nekaterih ocenah vredno več kot 12 milijonov evrov. Zato so interesi tistih, ki bi radi še iz Preventove stečajne mase naredili »odličen« posel, najmočnejši ravno tam.
Brazilijo očitno skrbi, da bi tovarna, ki jo bo stečajni upravitelj moral prodati, padla v napačne roke. Zgodba o Preventu je namreč polna primerov načrtnega uničevanja podjetij in selitev proizvodnje v skladu z interesi lastnikov. Pomenljivo je, kar nam je po telefonu povedal direktor tega podjetja Umberto Segantini, ki je imel v preteklosti že priložnost spoznati slovenske poslovne prakse. Dejal nam je, da upa, da mu ne bo nihče prišel »na pomoč« iz Slovenije. »Ne vem, kako nam lahko kdo pomaga. Razen da nam bo takšna pomoč samo še dvignila stroške, kar je v tem občutljivem obdobju za nas slabo,« nam je dejal Segantini.
Segantini očitno tudi ve, da je pred približno mesecem dni brazilski Prevent, verjetno po nalogu zadnjega predsednika uprave Renata Krajnca, podpisal pogodbo z mladim Gregorjem Mlakarjem, enim od bivših Preventovih direktorjev. Mlakar naj bi za nekakšno »svetovanje« prejel po 10.000 dolarjev neto na mesec, skupaj z vsemi stroški, na račun brazilskega podjetja, ki so ga pred stečajem poskušali tudi obremeniti s krediti. To so zabeležili tudi slovenski mediji, ki so pisali o tem, da naj bi Prevent s tem poskušal zagotoviti denar za plače. Toda apetiti po tovarni v Braziliji so še zmeraj ogromni. Mlakarja, ki ima v brazilskem podjetju petodstotni delež in ki naj bi lani od tam iz dividend dobil okrog 25 tisoč dolarjev, se o »svetovanju« ponovno pogovarja s stečajnim upraviteljem. Ta nam je dejal, da mu ga je priporočil prav Krajnc ob primopredaji poslov.
Gregor Mlakar, ki smo ga poklicali po telefonu, nam je priznal, da je imel nedavno sklenjeno svetovalno pogodbo za 10.000 dolarjev, ki je bila zaradi stečaja vmes seveda preklicana. Potrdil pa je tudi, da se sedaj s stečajnim upraviteljem »nekaj dogovarja«. Dejal nam je, da bo treba podjetje v Braziliji, kjer so se začeli pojavljati določeni problemi, »reševati«. Pravi, da naj bi bilo sedaj zelo pomembno, da se vrednost tovarne povrne, zato da bo lahko potem stečajni upravitelj iztržil čim več pri prodaji, češ da bi imelo »vsako povečanje finančnega rezultata pozitiven vpliv na cenitev«. Njegova razlaga se morda sliši logična. Toda cenitev podjetja je bila nedavno že izvedena in nova cenitev bi po standardnem postopku upoštevala poslovanje preteklih dveh let in projekcijo za pet let naprej, kar bi moral storiti brazilski direktor. Mlakar zato tudi ob najboljših namenih ne bi mogel pomagati. Kakšen je torej resnični interes? Morda najti kupca za to tovarno? Kakšen slamnati d. o. o., v lasti enega izmed akterjev tragedije Prevent?
Predsednik države Danilo Türk je ob stečaju Preventa dejal, da bi »vlada lahko kaj storila že prej, da bi preprečila takšen krizni položaj«. Vprašal se je, kako bi morala vlada ukrepati, ko opazi, da se lastniki nekega zasebnega podjetja izrazito neodgovorno obnašajo in ustvarijo problem, ki naposled povzroči socialne težave širokemu območju v Sloveniji. »To je pojav, ki ga v Sloveniji ne bi smeli tolerirati,« je dejal Türk. Slovenija je te pojave in poslovne prakse iz zgodnjega kapitalizma več kot desetletje tolerirala, Brazilija pa, kot vidimo, tega ne namerava početi. Pa čeprav je 600 delavcev za 190-milijonsko Brazilijo na prvi pogled zanemarljiva izguba.