audio / Reinvencija hiphop tradicije
Antipop Consortium na Trnfestu 
Goran Kompoš 
MLADINA, št. 32, 12. 8. 2010
 

Antipop Consortium je še vedno eden nazanimivejših rap krujev.
© MATIC ZORMAN
Trnfest je ena tistih uveljavljenih stalnic, ki razmeroma uspešno razbija poletno ljubljansko koncertno otopelost, dasiravno večji poudarek kot glasbenim presežkom daje družabnostni komponenti in pečeni koruzi. Se pa na odrih v Trnovem priložnostno pojavi tudi kakšen spodobnejši bend, letos denimo čislani newyorški hiphop kolektiv Antipop Consortium, v recentnih letih gotovo najbolj zanimivo (glasbeno) ime na festivalu. Vzrokov, da atraktivnejše vsebine tam vidimo le izjemoma, je najbrž več, bi pa bolj angažirano spremljanje aktualnih glasbenih smernic s strani organizatorjev bržkone pripomoglo k oblikovanju bolj zanimivega programa. Ne nazadnje je to čas, ko se po festivalih v Evropi potikajo glasbeniki najrazličnejših profilov in najbrž katerega izmed njih le ne bi smelo biti pretežko pripeljati še v Ljubljano. O tem, da se celo v avgustu najde publika, željna malo manj standardnih muzik, so se organizatorji lahko prepričali prav ob gostovanju Antipop Consortium.
 Pravzaprav se v primeru kolektiva opredeljevanje s pojmi nestandardni, eksperimentalni, abstraktni zdi nekoliko zgrešeno in le potrjuje nerazumljivo togost hiphopa. Vsak najmanjši odmik od tiste najočitnejše (in povsem iztrošene) estetike pri sredinski hiphop publiki rad ostane preslišan, to pa je vsaj v primeru Antipop Consortium precejšen paradoks. Zasedba se na izvorna hiphop (rap) izročila namreč opira mnogo bolj spoštljivo, kot to velja za sodobne sredinske rimoklepače, če so ob tem nekoliko bolj drzni, pa jim to lahko štejemo le v dobro. Beans, M Sayyid, Priest in producent Earl Blaize so s svojim pojavom konec devetdesetih sovpadli z novonastalo ameriško rapersko strujo, ki je prevetrila tedaj že precej iztrošene hiphop tradicije. Svojo drugačnost so potrdili še s prestopom k cenjeni, po inventivni elektronski glasbi znani britanski založbi Warp, kreativne razlike pa so jih v letu 2002 pripeljale do razhoda. Ponovno združenje je lani prineslo novo ploščo, ki sicer ni nadgradila njihovega izraza, toda v luči sodobne letargične hiphop produkcije je Antipop Consortium še vedno eden nazanimivejših rap krujev.
 Zaradi bolezni je nastop v Ljubljani odpovedal Beans, to pa je pomenilo, da bomo prikrajšani za značilno zgoščeno besedovanje, ki je morda osrednje gonilo Antipop Consortiumovega izraza. Slednje se je potrdilo skozi igrivo, zabavljaško in angažirano premetavanje besed preostalih dveh emsijev, ki sta praktično ves čas soustvarjala še okoli vratolomnih ritmov in masivnih sintetičnih basovskih linij osredinjene glasbene podlage. Z duhovitostjo, inovativnostjo in predvsem zabavnostjo so osvetlili izvorne raperske ideje ter jih skozi lastno elektronsko izkušnjo uspešno prevedli v sodoben kontekst. Da je zasedba v svojem početju naravnost očarljiva, je ne nazadnje potrdila tudi prešerno razpoložena množica.
   Goran Kompoš 
MLADINA, št. 32, 12. 8. 2010
   
Antipop Consortium je še vedno eden nazanimivejših rap krujev.
© MATIC ZORMAN
Trnfest je ena tistih uveljavljenih stalnic, ki razmeroma uspešno razbija poletno ljubljansko koncertno otopelost, dasiravno večji poudarek kot glasbenim presežkom daje družabnostni komponenti in pečeni koruzi. Se pa na odrih v Trnovem priložnostno pojavi tudi kakšen spodobnejši bend, letos denimo čislani newyorški hiphop kolektiv Antipop Consortium, v recentnih letih gotovo najbolj zanimivo (glasbeno) ime na festivalu. Vzrokov, da atraktivnejše vsebine tam vidimo le izjemoma, je najbrž več, bi pa bolj angažirano spremljanje aktualnih glasbenih smernic s strani organizatorjev bržkone pripomoglo k oblikovanju bolj zanimivega programa. Ne nazadnje je to čas, ko se po festivalih v Evropi potikajo glasbeniki najrazličnejših profilov in najbrž katerega izmed njih le ne bi smelo biti pretežko pripeljati še v Ljubljano. O tem, da se celo v avgustu najde publika, željna malo manj standardnih muzik, so se organizatorji lahko prepričali prav ob gostovanju Antipop Consortium.
 Pravzaprav se v primeru kolektiva opredeljevanje s pojmi nestandardni, eksperimentalni, abstraktni zdi nekoliko zgrešeno in le potrjuje nerazumljivo togost hiphopa. Vsak najmanjši odmik od tiste najočitnejše (in povsem iztrošene) estetike pri sredinski hiphop publiki rad ostane preslišan, to pa je vsaj v primeru Antipop Consortium precejšen paradoks. Zasedba se na izvorna hiphop (rap) izročila namreč opira mnogo bolj spoštljivo, kot to velja za sodobne sredinske rimoklepače, če so ob tem nekoliko bolj drzni, pa jim to lahko štejemo le v dobro. Beans, M Sayyid, Priest in producent Earl Blaize so s svojim pojavom konec devetdesetih sovpadli z novonastalo ameriško rapersko strujo, ki je prevetrila tedaj že precej iztrošene hiphop tradicije. Svojo drugačnost so potrdili še s prestopom k cenjeni, po inventivni elektronski glasbi znani britanski založbi Warp, kreativne razlike pa so jih v letu 2002 pripeljale do razhoda. Ponovno združenje je lani prineslo novo ploščo, ki sicer ni nadgradila njihovega izraza, toda v luči sodobne letargične hiphop produkcije je Antipop Consortium še vedno eden nazanimivejših rap krujev.
 Zaradi bolezni je nastop v Ljubljani odpovedal Beans, to pa je pomenilo, da bomo prikrajšani za značilno zgoščeno besedovanje, ki je morda osrednje gonilo Antipop Consortiumovega izraza. Slednje se je potrdilo skozi igrivo, zabavljaško in angažirano premetavanje besed preostalih dveh emsijev, ki sta praktično ves čas soustvarjala še okoli vratolomnih ritmov in masivnih sintetičnih basovskih linij osredinjene glasbene podlage. Z duhovitostjo, inovativnostjo in predvsem zabavnostjo so osvetlili izvorne raperske ideje ter jih skozi lastno elektronsko izkušnjo uspešno prevedli v sodoben kontekst. Da je zasedba v svojem početju naravnost očarljiva, je ne nazadnje potrdila tudi prešerno razpoložena množica.