Znanost / Alfred Nobel (1833-1896)
MLADINA, št. 35, 8. 9. 2010
Alfreda Nobela (1833-1896) vsi poznamo kot izumitelja zelo učinkovitega razstreliva z imenom dinamit. Za to dejavnost ga je verjetno navdušil oče, ki je bil gradbenik in inženir. Pri gradnji se je ukvarjal z razstreljevanjem skal, poleg tega je ruskega carja prepričal, da je proti britanski mornarici v krimskih vojnah (1853-1856) uporabil morske mine. Oče je poskrbel, da je sin dobil odlično izobrazbo in je pri 17 letih poleg švedščine tekoče govoril rusko, francosko, angleško in nemško. Vse bolj pa ga je zanimala uporaba tekoče kemikalije nitroglicerina, ki lahko nenadzorovano eksplodira. Pri poskusih z nitroglicerinom se je v eksploziji smrtno ponesrečil njegov brat in nekaj delavcev, zato so mu prepovedali eksperimentiranje. Vendar je kasneje ugotovil, da je mogoče nitroglicerin v zmesi z diatomejsko zemljo (ostanki odmrlih kremenovih alg) stabilizirati in oblikovati. Hkrati je izumil tudi detonator. Zmes je poimenoval dinamit in jo patentiral leta 1867. Vendar se Nobel ni ukvarjal samo z eksplozivi, raziskoval je še sintetično gumo, usnje in svilo. O njegovi aktivnosti zgovorno priča podatek, da je bil lastnik 355 patentov. Njegova oporoka je bila presenečenje za vse. Vse njegovo premoženje naj bi se uporabilo za podelitev nagrad za znanstvene dosežke v fiziki, kemiji in fiziologiji ali medicini ter za literaturo in mir.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Alfreda Nobela (1833-1896) vsi poznamo kot izumitelja zelo učinkovitega razstreliva z imenom dinamit. Za to dejavnost ga je verjetno navdušil oče, ki je bil gradbenik in inženir. Pri gradnji se je ukvarjal z razstreljevanjem skal, poleg tega je ruskega carja prepričal, da je proti britanski mornarici v krimskih vojnah (1853-1856) uporabil morske mine. Oče je poskrbel, da je sin dobil odlično izobrazbo in je pri 17 letih poleg švedščine tekoče govoril rusko, francosko, angleško in nemško. Vse bolj pa ga je zanimala uporaba tekoče kemikalije nitroglicerina, ki lahko nenadzorovano eksplodira. Pri poskusih z nitroglicerinom se je v eksploziji smrtno ponesrečil njegov brat in nekaj delavcev, zato so mu prepovedali eksperimentiranje. Vendar je kasneje ugotovil, da je mogoče nitroglicerin v zmesi z diatomejsko zemljo (ostanki odmrlih kremenovih alg) stabilizirati in oblikovati. Hkrati je izumil tudi detonator. Zmes je poimenoval dinamit in jo patentiral leta 1867. Vendar se Nobel ni ukvarjal samo z eksplozivi, raziskoval je še sintetično gumo, usnje in svilo. O njegovi aktivnosti zgovorno priča podatek, da je bil lastnik 355 patentov. Njegova oporoka je bila presenečenje za vse. Vse njegovo premoženje naj bi se uporabilo za podelitev nagrad za znanstvene dosežke v fiziki, kemiji in fiziologiji ali medicini ter za literaturo in mir.