Patria / Ščiti Janšo ali sebe?

Ko je pravosodni minister Aleš Zalar odredil izredni pravosodni nadzor, ki se je pozneje izkazal za upravičenega, so se na vrhovnem državnem tožilstvu odzvali, da se še nihče ni »tako vtikal v naše delo, kot se sedanji minister«. Ko se je stranka Zares spraševala o upravičenosti pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki se je z obtožnim predlogom zoper Janšo dejansko izkazal za neupravičenega, je šlo po mnenju Brezigarjeve za »namen demontaže tožilstva, proti kateri se bomo vsi tožilci vedno borili«. In ko je Janša pred dnevi vložitev obtožnega predloga zoper njega označil za »gnusno zlorabo tožilske funkcije«, se je morala pristojna tožilka Branka Zobec Hrastar v javnosti sama zagovarjati, da zgolj opravlja svoje delo. Šele pozneje se je oglasila Brezigarjeva, ki je dejala, da Janšev odziv, kljub temu da je tožilko napadel in jo povezoval z udbomafijo, »ne predstavlja posega v delo državnih tožilcev«.
Brezigarjeva se je torej tokrat odzvala povsem drugače kot v drugih podobnih primerih, a hkrati pričakovano. Podobno kot Janša se je namreč vprašala, zakaj so o obtožbenih predlogih poročali mediji, še preden so do njih prišli obtoženi. Brezigarjeva je hkrati takoj izvedla notranjo preiskavo. »Na državnem tožilstvu smo preverjali, ali je konkretni obtožni akt kdo na tožilstvu predal medijem. Ugotovili smo, da je bil posredovan sodišču in policiji. Nismo pa ugotovili, da bi v roke novinarjem prišel s tožilstva.« Gre za pričakovane odzive, manj pričakovani pa so bili nekateri drugi pred tem. Brezigarjeva bi lahko, če bi seveda to želela, že v začetku avgusta povsem zakonito tožilki v zadevi Branki Zobec Hrastar odvzela primer, ga dodelila drugemu tožilcu in Janša ter drugi danes morda ne bi bili obtoženi.
Ko je bila namreč pred časom Zobec Hrastarjeva na lastno željo prestavljena iz posebne tožilske skupine v pritožbeni oddelek, je dobila dovoljenje, da nadaljuje delo v zadevi Patria. Da se je to zgodilo, je morala Brezigarjeva s posebno odredbo prenesti spis iz posebne tožilske skupine na ožje vrhovno državno tožilstvo, ki z delom v konkretnih zadevah na prvi stopnji nima nič. Brezigarjeva je torej posredovala za to, da tožilki v tej zadevi zagotovi proste roke, kar se v času njenega vodenja tožilstva v politično občutljivih zadevah doslej še ni zgodilo. Kaj šele v zadevah, v katerih bi lahko konkretne politične ali kazenskopravne posledice občutil Janša. Spis bi Zobec Hrastarjevi v skladu z zakonom sicer lahko odvzela tudi prej in ga predodelila drugemu tožilcu, tokrat pa je morala »stalinistični« tožilki primer dejansko celo ponovno dodeliti, če je hotela, da ga obdrži.
Zdaj ko je Janša tožilki, ki ga preganja, očital hude nepravilnosti in montiran proces, je Brezigarjeva dobila še eno priložnost za eleganten izhod iz krize. Torej novo priložnost, da tožilki odvzame primer. Če generalna državna tožilka očitkov nekdanjega premiera ne vidi kot poseg v delo tožilcev, potem Janševi očitki niso neutemeljeni. V tem primeru je generalna državna tožilka po zakonu dolžna takoj preveriti delo tožilke, preveriti, ali je res prišlo do domnevne zlorabe tožilske funkcije. In če se izkaže, da je do zlorabe prišlo, bi lahko pristojni tožilki takoj odvzela primer, umaknila obtožni predlog in tožilki zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti prekinila delovno razmerje. Tega očitno ni storila. Tožilki povsem zaupa.
Zakaj torej takšno ravnanje? Morda so bile proste roke za tožilko in posledično nadaljevanje pregona v zadevi Patria cena za ponovno imenovanje na mesto generalne državne tožilke? Morda o tem obstaja dogovor med generalno državno tožilko in predsednikom vlade Borutom Pahorjem, katerega javno izraženo podporo uživa že od spomladi? Je Brezigarjeva Janši obrnila hrbet? Ali pa bo zadeva Patria na veselje vseh vpletenih zastarala, Brezigarjevi pa bo novi mandat na čelu tožilstva potekel šele poleti leta 2015?