intervju / Dr. Slavko Gaber, sociolog

Slovenski šolski sistem bo v naslednjih letih doletela temeljita reforma, ki bo zajela vrtce, osnovne šole, gimnazije in druge srednje šole. V pripravi je nova bela knjiga, ki bo pregledala in analizirala dosedanje dogajanje v šolstvu ter določila, v katero smer morajo iti spremembe. A na kaj bi morali biti reformatorji najbolj pozorni? Kaj je v obstoječem sistemu najbolj problematično? Kakšne šole se nam obetajo v prihodnosti? Bodo imeli vlogo učitelja še naprej v rokah le odrasli? Se bomo šolali vse življenje? O vsem tem smo se ob začetku novega šolskega leta pogovarjali z nekdanjim šolskim ministrom in poslancem dr. Slavkom Gabrom, sicer izrednim profesorjem sociologije vzgoje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Prav on je v 90. letih vodil prvo veliko reformo slovenskega šolskega sistema.

Začelo se je novo šolsko leto in v šole, kot je to že v navadi, prineslo kar nekaj novosti. Zdi pa se, da so učitelji tokrat najbolj nestrpno pričakali vrnitev negativne ocene ena in odpravo oznake NMS (ne dosega minimalnih standardov), ki je nekaj časa nadomeščala enice. Vas je to presenetilo?

Sam ne sodim med tiste, ki bi kakorkoli pozdravljali NMS. Zdi se mi, da z ocenami, ki sporočajo, da ne znate, ne obvladate ali celo »da nimate pojma - NMS«, hkrati pa tega ne povedo naravnost, ne pomagamo tistemu, ki ga ocenjujemo. Bolje je, da jasno povemo, kje smo, in da lahko učenci in tudi učitelji vložijo napor v to, da bodo dosegali predpisane standarde. Negativna ocena namreč ni neuspeh. Neuspeh je neznanje. Seveda nisem presenečen, da so učitelji pozdravili vrnitev ocene ena. Ne podpiram pa tega, da so se nekateri razveselili te ocene, ker jo še vedno razumejo kot element represije.