Film / Mačeta

Machete, 2010 Robert Rodriguez & Ethan Maniquis

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 36, 9. 9. 2010

za

/media/www/slike.old/mladina/kinomaeta.jpg

 

Desperado.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 36, 9. 9. 2010

za

/media/www/slike.old/mladina/kinomaeta.jpg

 

Desperado.

Unikatnost Mačete - lucidne, cinefilske, vsevedne in vsevidne impersonacije starih B filmov, aktivističnega Tex-Mexa, poganjka onega »lažnega« napovednika iz eposa Grindhouse - ni le v tem, da poveže narkokartelsko nasilje v Mehiki in protiimigrantsko represijo v Ameriki, ampak tudi v tem, da ustvari svet, v katerem so vsi belci negativci - jasno, latinosi so good guys. In to vsi. Okej, mehiški narkobaron Torrez je bad guy, toda igra ga - brez heca! - Steven Seagal.

Težko boste našli h'woodski film, v katerem bi bili negativci vsi belci. Recimo: Robert De Niro je demagoški senator, ki si skuša ponovno izvolitev zagotoviti s fašistoidno protiimigrantsko retoriko (imigranti so zanj le ščurki, teroristi ipd.), Don Johnson je rasistični, militantni, antihispanski šerif, ki se na ameriško-mehiški meji obnaša kot kak lagerfirer, Jeff Fahey pa je spolzki kšeftar. Vsi trije služijo z mejo. In vsi trije so povezani - ne le med sabo, ampak tudi s Torrezom. Ergo: obe strani, mehiški kartel in ameriška desnica, delata z roko v roki. Protiimigrantska retorika, s katero maha ameriška desnica, je opij za ljudstvo - tako kot kokain, s katerim maha mehiški kartel. In Mačeta (Danny Trejo), glavni junak filma, sicer nekdanji mehiški policaj, je ta, ki na lastni koži izkusi, da sta mehiški kartel in ameriška desnica le dve strani istega kovanca: ko mu Torrez ubije ženo, prebegne v Ameriko, kjer ga - stisnjenega med izkoriščani, brezpravni, nedokumentirani migrantski proletariat - teksaška naveza prelevi v Leeja Harveyja Oswalda, le da preživi, tako da je potem vseeno, na kateri točki njegova halucinantna, bombastična, lunatična razredna vendetta mutira v transcendentno stalinistično čistko. Nasilja na mehiški strani pač ne moreš iztrebiti, če hkrati ne iztrebiš demagogije na ameriški strani. In obratno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.