Urša Marn

 |  Mladina 34  |  Družba

Danica Purg

Direktorica in dekanica IEDC - Poslovne šole Bled

/media/www/slike.old/mladina/prilogaintervjudanica_purg_mf_035.jpg

© Miha Fras

Večkrat ste dejali, da v Sloveniji nimamo dovolj dobrih menedžerjev in da bi jih morali začeti uvažati. Je pomanjkanje dobrih menedžerjev posledica slabega izobraževalnega sistema ali tega, da smo številčno majhen narod?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Urša Marn

 |  Mladina 34  |  Družba

/media/www/slike.old/mladina/prilogaintervjudanica_purg_mf_035.jpg

© Miha Fras

Večkrat ste dejali, da v Sloveniji nimamo dovolj dobrih menedžerjev in da bi jih morali začeti uvažati. Je pomanjkanje dobrih menedžerjev posledica slabega izobraževalnega sistema ali tega, da smo številčno majhen narod?

V kakšnih razmerah se najbolj pokaže, ali je kdo dober menedžer?

Kako pomembno za menedžerja je, da ob študiju raste ne samo v stroki, ampak tudi kot človek? Ali čustveno nezrel človek lahko postane dober menedžer?

Kaj pa menedžerjevo zasebno življenje - je človek lahko uspešen vodja, če doma nima nobene avtoritete?

So slovenski podjetniki dovolj ambiciozni? Si upajo tvegati?

Kako so na podobo menedžerjev vplivali tajkuni s svojimi menedžerskimi odkupi, zaradi katerih so na rob bankrota spravili nekoč uspešna podjetja?

Kar 80 odstotkov vaših slušateljev je tujcev. Od kod jih je največ?

Kako pa so vas našli Japonci?

Kaj naredi izobraževalno ustanovo vrhunsko, je to odličen program ali predvsem odličen profesorski zbor? Znano je, da na IEDC poučujejo profesorji z nekaterih najuglednejših poslovnih šol na svetu, na primer s Harvarda in z MIT.

Zakaj mislite, da je na javnih visokošolskih ustanovah tako malo tujih predavateljev?

S čim privabite ugledne tuje profesorje? Verjetno ne pridejo zaradi visokega honorarja, saj jim drugje lahko plačajo bistveno več.

Koliko pa sploh lahko plačate gostujočemu predavatelju?

Koliko več?

Pa so se o ceni pripravljeni pogajati?

IEDC je v zasebni lasti. Kako se financira? Ali kaj denarja dobite tudi od države?

V večini zahodnoevropskih držav se je uveljavila praksa, po kateri država krije vsaj del stroškov zasebnih šol. Mislite, da bi moralo biti financiranje javnih in zasebnih šol izenačeno?

Pa ste državo kdaj prosili za pomoč?

Večkrat slišimo, da je gospodarska kriza priložnost za podjetja, če jo ta seveda znajo izkoristiti. Priložnost za kaj?

Večina vodilnih govori, da je kriza čas, ko morajo varčevati pri izobraževanju. Je zaradi tega kaj upadlo zanimanje za študij na vaši šoli?

Ste zaradi krize pred dilemo, da bi sprejeli tudi koga, ki ni najboljši kandidat?

Študij na vaši šoli ni ravno poceni ...

Po kakšnih merilih pa sploh izbirate kandidate?

Kako poskrbite, da bodo vaši diplomanti naredili svet boljši, da bodo poskrbeli za trajnostni razvoj in večjo socialno pravičnost?

Pa se vam zdi, da imajo sodobni menedžerji čut za socialno pravičnost?

Vašim študentom predavajo tudi številni uveljavljeni umetniki, npr. režiser Haris Pašović, kiparka Marjetica Potrč in dirigent Marko Letonja. Kako lahko poznavanje umetnosti izboljša način vodenja podjetja?

Ko ste ravno omenili Prevent. Propad tega podjetja ni samo posledica gospodarske krize, ampak predvsem posledica pohlepa lastnikov.

Ena od posledic krize je, da čedalje manj zaposlenih zaupa svojim voditeljem.

Je svobodni tržni kapitalizem tisti sistem, ki bo na dolgi rok zagotavljal blaginjo po svetu?

Jaz ne bi bila tako optimistična. Isti menedžerji so še nedavno zagovarjali sistem poslovanja, ki nas je v to krizo pripeljal.

Pa so od uvrstitve na to lestvico kakšne koristi ali gre zgolj za imidž?

Kako verjetno se vam zdi, da se bo kapitalizem nekoč sesul sam vase, tako kot se je komunizem?

Gledamo svetovno tekmo za vrhunske talente, ki bodo odločali o tehnološkem prvenstvu v prihodnjih dveh desetletjih. Bi bilo zaradi tega smiselno, da bi tudi javne visokošolske ustanove v Sloveniji poslovale v angleščini, da bi tako pritegnile tuje študente z najboljšimi ocenami in si hkrati gmotno opomogle?

Podatki kažejo, da so daleč najbolj inventivni singapurski študenti, kar je logično, saj Singapur izjemno veliko vlaga v ustvarjalnost študija. Kam se po ustvarjalnosti uvrščajo slovenski študenti?

Glede tega bi si Singapur lahko vzeli za zgled ...

Bi se morale izobraževalne ustanove čutiti dolžne skrbeti za zaposljivost svojih diplomantov?

V katero smer pa bi se morala razvijati Slovenija?

Ali to pomeni, da bi se morali dokončno odpovedati tekstilni industriji, ker ta bolj ali manj samo še životari?

Kako pa potem lahko uspevata Zara in Benetton?

Vse to bi lahko uvedli tudi v Muri, če bi jo vodili mladi, inovativni menedžerji ...

Premier Pahor je pred časom napovedal, da bo njegova vlada iz Slovenije naredila novo Silicijevo dolino. Je Silicijeva dolina danes še lahko zgled, ki bi ga nekritično posnemali? Marsikdo namreč opozarja, da Silicijeva dolina ni le domovina internetnih milijarderjev in nekaterih najviše uvrščenih univerz na svetu, temveč je neločljivo povezana tudi z veliko socialno razslojenostjo, komercializacijo raziskovalnega dela in popolno odvisnostjo univerz od zasebnega kapitala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.