Manipulator / Mestne blagajne

Vse več slovenskih občin svojim prebivalcem omogoča plačevanje položnic brez provizije. V recesiji, ko so še zlasti upokojenci in brezposelni prisiljeni gledati na vsak cent, je zamisel o t.i. mestnih blagajnah dobra. Prva jo je uresničila mestna občina Celje že pred dobrimi tremi leti, posnemale pa so jo občine Maribor, Postojna in Velenje. Ideja celjske mestne uprave je bila, da se občanom na enem mestu omogoči plačevanje položnic brez provizije za javna podjetja ter nekatere koncesionarje in posredne proračunske porabnike. Tako je danes v Celju prek mestne blagajne brez provizije mogoče plačati položnice za Simbio, Vodovod-kanalizacijo, Energetiko Celje, Elektro Celje, Nepremičnine Celje, Atrij stanovanjsko zadrugo, Plan Trade Plevnik Srečko, vse osnovne šole, glasbeno šolo, osrednjo knjižnico in večino vrtcev. »Pri uporabnikih je zamisel naletela na zelo pozitiven odziv, saj je na ta način plačanih že približno 30 tisoč položnic mesečno,« pravi Tjaša Podergajs z mestne občine Celje.
Dobro je obiskana tudi mestna blagajna v Velenju, kjer je položnice brez provizije mogoče plačati za vse velenjske osnovne šole, pa tudi za Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Elektro Celje, Festival Velenje, glasbeno šolo Fran Korun Koželjski, Habit Velenje, tri krajevne skupnosti, Komunalno podjetje Velenje itd. Poleg tega pa je prek mestne blagajne možno plačati tudi položnice, ki jih fizičnim osebam izstavlja velenjska občina, npr. za kupnine stanovanj, letovanje, najemnine garaž in najemnine vrtičkov.
Občine imajo s tem projektom seveda nekaj stroškov, saj morajo zagotoviti prostor, opremo in zaposlene, poleg tega pa morajo poslovnim bankam, prek katerih potekajo transakcije, plačati provizijo. Tako celjsko občino vzdrževanje mestne blagajne stane dobrih 25 tisoč evrov na leto. Slabost je, da je položnice mogoče plačati samo v gotovini, a drugače preprosto ne gre, saj bi uvedba t.i. POS terminala za plačevanje z bančno kartico zahtevala zaračunavanje stroškov strankam, to pa pomeni, da plačevanje ne bi bilo več brezplačno. Precej večja težava so čakalne vrste v tistih dneh meseca, ko je največ prometa. V Celju takrat namesto dveh delujejo tri blagajne, pa še kljub temu prihaja do gneče. Zagato bi lahko rešili z dodatnimi blagajni, vendar bi to terjalo več zaposlenih, kar bi projekt dodatno podražilo.
Čeprav prihranki občanov niso ravno velikanski, mnogim tudi nekaj centov pomeni veliko. Prav zato čudi, da Ljubljana kot največja slovenska občina takšne mestne blagajne še nima. Res je sicer, da je prek skupne blagajne na Mačkovi ulici možno plačati položnice brez provizije za storitve, ki jih zagotavlja javni mestni holding, torej elektriko, odvoz smeti in komunalne storitve, še vedno pa ni možno brez provizije plačati položnic za ljubljanske osnovne šole, knjižnice, glasbene šole, vrtce in nekatere druge storitve.