striptiz / Bina Štampe Žmavc, pisateljica

“Te pravljice so nastale v zelo posebnem času mojega življenja, ki je bil do mene zelo krut. Življenje se mi je postavilo na glavo in se razsulo. Kot kaže, sem takrat začutila potrebo po arhetipih pravljic. In moram reči, da so mi bile muze kar mile in da so me izdatno obiskale. Takoj ko sem začela pisati, sem namreč vedela, da bodo to zelo drugačne pravljice. Čeprav so bili osnova za moje pisanje arhetipi iz klasičnih, prepoznavnih starih pravljic, sem jih predstavila v zaobrnjeni optiki. Otroci jih lahko berejo v pravljičnem kontekstu, odrasli pa jih zagotovo lahko berejo tudi čisto drugače, v podplasteh, ki so se zložile vanje, ne da bi sama to zavestno hotela. To sporočilo torej ni bilo namenoma vloženo vanje, ampak je do njega prišlo spontano, ko me je knjiga pri pisanju sama vodila in usmerjala. Vnaprej sem pravzaprav vedela le, da bo pravljic devet ter da bodo v njih nastopali princi in princese. Za slednje sem se odločila zato, ker lahko, če prebiramo rumeni tisk, vidimo, da si želi biti danes že vsako dekle, ki zna zapeti dva tona ali ki kaže silikonsko oprsje, princesa. Podobno si želijo tudi njihovi potomci ali njihovi izbrani milijonarji. To je globalna cenenost, ki nas obdaja, in ta je ponudila zelo drugačen navdih od tistega, na podlagi katerega so nastajale klasične, starinske pravljice.”