8 dni na teden / Zavarovalniška neskladja

Ljudje v Sloveniji imajo za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na voljo le domače ponudnike. To je v neskladju z evropskim pravnim redom. Evropska komisija je zaradi tega v Ljubljano poslala drugi opomin, s katerim je vlado opozorila, da mora spremeniti zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, če se hoče izogniti tožbi na sodišču EU v Luksemburgu. Vlada ima za odgovor dva meseca časa. Če komisija z njenim odgovorom ne bo zadovoljna, bo vložila tožbo na sodišču v Luksemburgu, kar pa še ne pomeni, da bo slovenska država v primeru, da tožbo izgubi, že morala plačati globo. V skladu z zbirokratiziranim evropskim pravnim redom bo komisija v tem primeru v Ljubljano poslala še dva opomina in vložila novo tožbo na sodišče EU in šele na podlagi te sodbe Sloveniji grozi globa. Časa za odpravo ovir, zaradi katerih se tuje zavarovalnice ne odločajo v Sloveniji prodajati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ima vlada torej še veliko. Kako se bo odzvala na tokratni opomin, nam z ministrstva za zdravje niso odgovorili.
Evropska komisija od slovenske vlade zahteva, naj predpise spremeni tako, da bodo lahko pod enakimi pogoji svoje dopolnilno zdravstveno zavarovanje tržile tudi tuje zavarovalnice. V odločbi, ki jo je poslala v Ljubljano, navaja, da več določb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni skladnih s temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavljata pogodba o delovanju Evropske unije in direktiva EU. Slovenski zakon od tujih zdravstvenih zavarovateljev zahteva, da imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih, kar je v neskladju z evropskimi predpisi, na podlagi katerih zdravstvena zavarovalnica ni dolžna imeti predstavnika v državi članici, v kateri želi ponujati svoje storitve.
V neskladju z evropskim pravnim redom o prostem pretoku kapitala je določba, na podlagi katere smejo zdravstvene zavarovalnice dobiček deliti le med svoje delničarje. Slovenski zakon od zavarovalnic zahteva tudi, da morajo o svojih pogojih za zavarovanja obvestiti agencijo za zavarovalni nadzor, ki pa lahko v primeru, da ima pomisleke recimo glede dviga premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje preveri. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko agencija za zavarovalni nadzor odloči za sankcije zoper zdravstveno zavarovalnico. Evropska komisija trdi, da je to nesorazmerna državna intervencija, ki ni skladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom in direktivami EU o neživljenjskem zavarovanju.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji dejansko treba imeti, saj obvezno zdravstveno zavarovanje ne pokriva vseh stroškov zdravljenja. ZZZS zavarovance zato posebej poziva, naj poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja sklenejo še dopolnilno. Zato je to zelo množično zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje imajo sklenjeno tako rekoč vsi, ki so obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovalnice, ki ga ponujajo, pa z njim obračajo velike vsote denarja.