7. 10. 2010 | Mladina 40 | Kultura | Film
Maščevanje je moje
Shohei Imamura Ken Ogata, Rentarô Mikuni, Chocho Miyako
Maščevanje je moje je film o lovu na serijskega morilca, toda ne skozi oči teh, ki ga lovijo, ampak skozi oči samega serijskega morilca, ki mu ostane le še 78 dni prostosti. In v teh oseminsedemdesetih dneh ubija in izsiljuje. Ubija kar tako - ker lahko. Hladno, brezčutno, brezvestno. Izsiljuje pa zato, ker njegov kompulzivni morilski trip zahteva budžet, kajti seli se iz mesta v mesto. Iwao Enokizu, ki ga igra Ken Ogata, je japonski sociopat, ki svojo brutalnost opravičuje z maščevanjem, toda ni jasno, komu ali čemu se maščuje - staršem, ki ga niso vzgojili v budista, ampak v kristjana, Japonski, ki skuša vojni poraz preleviti v ekonomsko zmago, ali katoliški morali, ki mu vsiljuje »etiko« odpuščanja in nastavljanja drugega lica? Iwao, antimoralist brez občutka krivde, perverzni šarmer, ki pobija prijatelje, pohlepni narcis, ki izgleda kot filmski zvezdnik, imperialist, ki ne prenese japonske ponižnosti, ne verjame v drugo lice - niti v odpuščanje, kaj šele kesanje. Toda film Maščevanje je moje, postavljen v šestdeseta leta in posnet po resnični zgodbi, morilskem pohodu Akire Nishiguchija, je kljub temu eliptična mojstrovina zadržanosti - v Enokizujevo glavo vas ne spusti. Vse pač ni v glavi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.