Priloga / Kako omejiti pohlep?

Novi evropski finančni nadzor: reforma bo precej milejša, kot je bilo predvideno

Darja Kocbek
MLADINA, št. 40, 7. 10. 2010

Po novem letu bodo v EU začeli nadzirati banke, zavarovalnice in borzne trge trije novi nadzorni organi. To bodo agencija za nadzor bank s sedežem v Londonu, agencija za nadzor zavarovalnic s sedežem v Frankfurtu in agencija za nadzor trgovanja na borzah s sedežem v Parizu. Četrti organ je odbor za sistemska tveganja, njegova naloga bo makrofinančni nadzor. Oglasiti se bo moral, ko bo odkril znake, da več državam članicam grozi kriza. Ta odbor bo pet let vodil predsednik Evropske centralne banke (ECB), potem bodo na vrsti guvernerji centralnih bank držav članic, ki nimajo evra.
Zdaj je nadzor bank, zavarovalnic in borznih trgov v pristojnosti nacionalnih nadzornikov v državah članicah EU, na ravni EU obstajajo samo odbori, katerih naloga je usklajevanje med nacionalnimi nadzornimi organi. S finančno krizo se je izkazalo, da je ta ureditev neustrezna. Nacionalni nadzorniki ne morejo nadzorovati poslovanja bančnih in zavarovalniških skupin, ki imajo svoje hčerinske družbe v več državah članicah. Nacionalni nadzorniki - v Sloveniji so to Banka Slovenije za banke, Agencija za zavarovalni nadzor za zavarovalnice in Agencija za trg vrednostnih papirjev za borzne posle - niso imeli pregleda nad tveganji, ki so jih prevzemale velike bančno-zavarovalniške skupine z družbami po vsej EU. Dogajalo se je tudi, da so nacionalni nadzorniki delali drug proti drugemu, namesto da bi sodelovali.
Ker ni bilo ustreznega nadzora, so banke lahko trgovale z različnimi finančnimi produkti, za katere nihče ni vedel, kako tvegani so v resnici, izkazalo se je, da jih tudi tisti, ki so jih ustvarili, niso razumeli. Bistveno je bilo samo, da so z njimi čim prej lahko ustvarile rekordne dobičke, na podlagi katerih so vodilnim za uspešno poslovanje izplačevali milijonske nagrade.
Bančniki, zavarovalničarji in borzniki so ob takšnem pomanjkljivem nadzoru imeli proste roke, delali so lahko po svoje, prevzemali so višja tveganja, kot bi jih smeli. Trgovali so s finančnimi produkti oziroma derivati, za katere se je po izbruhu finančne krize izkazalo, da niso nič vredni. Politiki na ravni EU in v državah članicah zdaj zagotavljajo, da se to po uvedbi novega nadzora na ravni EU ne bo več moglo dogajati. Vendarle je treba ob tem opozoriti, da je predlog, ki je bil potrjen in bo z novim letom uveljavljen, precej milejši, kot je bilo predvideno.

Politiki nočejo slišati Krugmana in Stiglitza

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Darja Kocbek
MLADINA, št. 40, 7. 10. 2010

Po novem letu bodo v EU začeli nadzirati banke, zavarovalnice in borzne trge trije novi nadzorni organi. To bodo agencija za nadzor bank s sedežem v Londonu, agencija za nadzor zavarovalnic s sedežem v Frankfurtu in agencija za nadzor trgovanja na borzah s sedežem v Parizu. Četrti organ je odbor za sistemska tveganja, njegova naloga bo makrofinančni nadzor. Oglasiti se bo moral, ko bo odkril znake, da več državam članicam grozi kriza. Ta odbor bo pet let vodil predsednik Evropske centralne banke (ECB), potem bodo na vrsti guvernerji centralnih bank držav članic, ki nimajo evra.
Zdaj je nadzor bank, zavarovalnic in borznih trgov v pristojnosti nacionalnih nadzornikov v državah članicah EU, na ravni EU obstajajo samo odbori, katerih naloga je usklajevanje med nacionalnimi nadzornimi organi. S finančno krizo se je izkazalo, da je ta ureditev neustrezna. Nacionalni nadzorniki ne morejo nadzorovati poslovanja bančnih in zavarovalniških skupin, ki imajo svoje hčerinske družbe v več državah članicah. Nacionalni nadzorniki - v Sloveniji so to Banka Slovenije za banke, Agencija za zavarovalni nadzor za zavarovalnice in Agencija za trg vrednostnih papirjev za borzne posle - niso imeli pregleda nad tveganji, ki so jih prevzemale velike bančno-zavarovalniške skupine z družbami po vsej EU. Dogajalo se je tudi, da so nacionalni nadzorniki delali drug proti drugemu, namesto da bi sodelovali.
Ker ni bilo ustreznega nadzora, so banke lahko trgovale z različnimi finančnimi produkti, za katere nihče ni vedel, kako tvegani so v resnici, izkazalo se je, da jih tudi tisti, ki so jih ustvarili, niso razumeli. Bistveno je bilo samo, da so z njimi čim prej lahko ustvarile rekordne dobičke, na podlagi katerih so vodilnim za uspešno poslovanje izplačevali milijonske nagrade.
Bančniki, zavarovalničarji in borzniki so ob takšnem pomanjkljivem nadzoru imeli proste roke, delali so lahko po svoje, prevzemali so višja tveganja, kot bi jih smeli. Trgovali so s finančnimi produkti oziroma derivati, za katere se je po izbruhu finančne krize izkazalo, da niso nič vredni. Politiki na ravni EU in v državah članicah zdaj zagotavljajo, da se to po uvedbi novega nadzora na ravni EU ne bo več moglo dogajati. Vendarle je treba ob tem opozoriti, da je predlog, ki je bil potrjen in bo z novim letom uveljavljen, precej milejši, kot je bilo predvideno.

Politiki nočejo slišati Krugmana in Stiglitza

Evropske zombijevske banke

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti