Manipulator / Cerkev in božji delec

Prva septembrska nedelja je bila v župniji Dobova pri Brežicah poseben dan. V tamkajšnji cerkvi Marijinega imena so bile poleg župnika in vernikov tudi kamere Televizije Slovenija, ki si je cerkev izbrala za prenos nedeljske maše. Župnik Ivan Šelih se je odločil, da bo nedeljsko pridigo nekoliko popestril z omembo nedavnega uspeha znanstvenikov na Institutu Jožef Stefan. »Bratje in sestre, 14 dni nazaj so časopisi objavili, da je na našem Institutu Jožef Stefan prišlo do zelo pomembnega odkritja. Odkrili so tako imenovane Higgsove valove, zelo preprosto povedano, odkrili so tisto, kar že dolgo iščejo - božanski delec. Ali še drugače povedano, to, kar so v osrčju švicarskih Alp, v Cernu, poskušali s pospeševalnikom odkriti, ko so razbili najmanjši znani delec. Na Institutu Jožef Stefan jim je to uspelo, vsaj v 90 odstotkih ... Kaj vse človek zmore, kaj vse človek opazi. In ko opazuje te zanimive procese, kako se lahko čudi, kaj vse je pravzaprav Bog v to zemljo, v ta svet položil. Že v naravo, kako čudoviti, res tudi lepi procesi se dogajajo, čeprav so nam neznani, ker jih ne moremo opaziti s svojimi telesnimi čuti.« Kot pravi župnik, se ni prvič odločil za vključitev znanstvenih vsebin v pridigo. »Če je možno in če menim, da je zadeva aktualna oziroma da je mogoče z neko prispodobo narediti božjo besedo bolj razumljivo, potem jo vključim.«
Po mnenju dr. Dragana Mihailovića z Instituta Jožef Stefan, enega od zaslužnih za omenjeno zaznavo Higgsovih valov, ima lahko takšno zanimanje cerkve za znanstvena odkritja zelo pozitivno vlogo v družbi. Pomembno se mu zdi, da novice niso izkrivljene ali zavajajoče.
Tu pa se pojavi težava, saj je župnik Šelih, po pomoti, v svojem navdušenju šel nekoliko predaleč in slovenskim znanstvenikom pripisal kar odkritje (vsaj v 90 odstotkih?!) Higgsovega bozona, delca, ki drugim podeljuje maso in katerega obstoj naj bi dokončno potrdil veljavnost standardnega fizikalnega modela osnovnih delcev. Nesporazum je po vsej verjetnosti nastal zaradi zapisa v sporočilu Instituta Jožef Stefan za javnost, češ da so Higgsovi valovi ekvivalent Higgsovemu bozonu. Sliši se privlačno, dejansko pa gre zgolj za to, da je mogoče oba pojava opisati z enakim matematičnim opisom, z enakimi enačbami. Oziroma, kot pravi dr. Marko Mikuž, ki deluje v Cernu. »Kar so pokazali, niti posredno niti neposredno ne vpliva na napovedi o obstoju Higgsovega delca v svetu osnovnih delcev, pa tudi z nastankom mase v Vesolju ni neposredno povezano. Se pa take analogije lepo slišijo.« To seveda nikakor ne zmanjšuje dosežka skupine dr. Mihailovića, ki ji je uspela prva zaznava Higgsovih valov v laboratoriju nasploh, a je treba vseeno vedeti, da bodo Higgsov bozon pač kljub vsemu morali zaznati v katerem od velikih trkalnikov delcev.
Gotovo pa je treba še enkrat pohvaliti zanimanje cerkve za znanost. »Cerkev dosega določen krog prebivalstva, ki ga strokovne in polstrokovne publikacije morda ne. Ne glede na to, ali gre za slovenski dosežek ali ne, ni prav nič narobe, če o tem povedo kakšno besedo,« je prepričan dr. Mihailović. Morda samo z malo več pozornosti glede vsebine. »Marsikaj vidim v časopisu in potem poberem. Da bi se ravno poglabljal in raziskoval, to ne,« pa pravi župnik Šelih o svojih znanstvenih pridigah.