Knjiga / Pedro Opeka: Dnevnik spopada

Mohorjeva družba, Celje, Gorica, Celovec 2010, 18 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 41, 14. 10. 2010

+ + + +

Mesec dela znamenitega misijonarja, ki na Madagaskarju postavlja naselja za brezdomce.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 41, 14. 10. 2010

+ + + +

Mesec dela znamenitega misijonarja, ki na Madagaskarju postavlja naselja za brezdomce.

Če je Daviesova knjiga »Planet slumov« posvečena načinom bivanja v milijonskih barakarskih naseljih, je Opeka posvetil svoje delo poskusom, da množice pocestnih izgubljencev, ki so iz podeželja prebežale v metropole, prestavi iz smetišč predmestij nazaj v novo nastale vasice.

Projekt je dobosedno svetopisemski: kako vdahniti človeško dušo brezdomcem, ki bivajo v svetu alkohola, brezdelja, prostitucije, mamil, kraj in beračenja? Princip Opeke je trd, ko hodi za izgubljenci po smetiščih, ga ti psujejo, pljuvajo in celo premikastijo. A kadar mu uspe koga odpeljati, mu ponudi lastni dom, a hkrati od njega zahteva trdo delo, bodisi v kamnolomu, v mizarskih delavnicah ali na polju. Delo in solidarnost, kot razvedrilo pa igranje nogometa, komur zmanjkuje moči pa še vera v Boga. Njegovo poslanstvo je fascinantno: iz pasivnega sveta vegetiranja v revščini je v serijo vasi uspel naseliti 15 tisoč ljudi, ki jim je vrnil dostojanstvo s tem, da z delom skrbijo sami zase.

Je ustvaril paralelni svet? - Ne povsem, samooskrbo domačinov dopolnjujejo mesečni darovi cerkvenih rodov in posameznikov, ki omogočajo preživetje in razvoj njegovih skupnosti. Opeka sicer natančno detektira vzroke afriške revščine: preprodajanja plodne zemlje, zanemarjanje dovoznih poti, ki kmetom onemogočajo transport in prodajo poljščin v mesta, nizke cene hrane, moralni razpad.

Toda knjiga napeljuje na vprašanje: kaj pa sama Afrika? Misijonarska pot je vsekakor učinkovit spopad z revščino, toda kam je poniknila tradicionalna plemenska vednost, ki je poprej tisočletja omogočala dostojno preživetje homo sapiensa? Claude Levy-Strauss je v »Divji misli« fasciniran nad afriškimi plemeni, ki poznajo vse rastline, živali in kamne okoli sebe, jih znajo klasificirati skozi prehrambene, zdravilne in ritualne perspektive, s katerimi urejajo svoje bivanje in družbene odnose.

Kakorkoli že, Opeka je nazorno predstavil poskus vrnitve dignitete Afriki skozi misijon.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Afera špageti ali afera Nobel burek?

V SDS želijo pozabiti na afero Black Cube, a jim to ne uspeva najbolje

Janša napovedal zamrznitev priznanja Palestine

Slovenski premier Janez Janša bo obnovil odnose z Izraelom

Uvodnik

Grega Repovž: V boj zoper komuniste!