21. 10. 2010 | Mladina 42 | Hrvaška
Up in strah
Ali se bo Kosorjevi in njeni eliti posrečila nakana, da vse grehe slabe vladavine in ves državni kriminal prevalita izključno na pleča svojega bivšega šefa in vzornika Iva Sanaderja
Zmeda in preplah v Hrvaški demokratski skupnosti. Izredni nočni sestanki politbiroja vladajoče stranke, na katerih se v krču razpravlja o strategiji za ohranitev oblasti. Zakaj se premierki, ko govori, trese brada? Zakaj je gospa Kosor histerična in zakaj kvasi takšne neumnosti?
Takšen bi bil v groben okvir »pretresljivega« položaja, v katerem se je znašla Hrvaška po prikazanju nekdanjega premiera Iva Sanaderja pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Čeprav na seji te komisije ni bilo slišati nič novega in nič spektakularnega o privatizaciji in prodaji državne naftne družbe, je bila vladajoča desnica zaradi triurnega pričanja Iva Sanaderja čisto iz sebe in to je za nekaj časa ohromilo Hrvaško. Prebivalstvo sedaj trepetaje čaka na razplet tega znotrajstrankarskega mikastenja, ugiba, ali se bo Kosorjevi in njeni eliti posrečila nakana, da vse grehe slabe vladavine in ves državni kriminal prevalita izključno na pleča svojega bivšega šefa in vzornika Iva Sanaderja.
Ali pa bo temu uspelo s sabo potegniti tudi svoje še dovčerajšnje ministre in namestnike, pred vsemi prav premierko Kosorjevo? Kajti osrednja točka Sanaderjevega pričanja o ribarjenju v kalnem pri prodaji Ine je bila trditev, da je bila njegova tedanja namestnica in sedanja premierka v celoti seznanjena z vsemi posli vlade in da je celo podpisovala nekatere sumljive pogodbe. Trenutni izid: on naj bi bil udeleženec številnih kriminalnih afer, ona še naprej vztraja pri svoji nedolžnosti v tej norišnici, upajoč, da se bo obdobje, v katerem je bila desna roka Iva Sanaderja in skupaj z njim udeleženka številnih kriminalnih dejanj, preprosto razblinilo v hipu, ko bo Sanaderja strpala za rešetke.
Toda premeteni bivši premier je očitno dobro prikril sledi svojega kriminalnega vladanja in kar precej otežuje delo državnemu tožilstvu, po vodi pa je splavalo tudi upanje, da bo delo tožilstvu olajšal pred kratkim obsojeni Sanaderjev minister za gospodarstvo. Polančec je kljub prepričevanju strankarskega vrha, naj v zameno za svobodo obtoži samo Iva Sanaderja, ostal trden in je krivdo razporedil še med druge člane vlade, seveda jo je pripisal tudi gospe Kosor. Pri tem so poskusi sklenitve dogovora med vladajočimi in nekdanjim ministrom in nato še neverjetna hitrost, s katero je bil obsojen na 15-mesečno zaporno kazen, potrdili žalostno resnico - pravosodne in politične instance so si nedopustno blizu.
Propadlemu poskusu onesposobitve bivšega ministra Polančca je sledil nov šok za že tako pretreseno oblast - Sanader je aktiviral saborski mandat. Paranoja je vzplamtela, poblaznelost se je širila kot požar, saj bi Sanader lahko že jutri skupaj z nekaj privrženci v saboru ogrozil krhko večino HDZ, torej bi se znašel na istem begu z opozicijo, ki zahteva izglasovanje nezaupnice destruktivni, nevzdržno nesposobni in skorumpirani vladi.
Strah premierke Kosorjeve in njenih partijskih tovarišev pred nadaljnjimi potezami še dovčerajšnjega vodje je postal skorajda otipljiv, enakovreden Sanaderjevemu strahu pred kazenskim pregonom, zato se je med njimi vzpostavilo nevarno ravnovesje strahu, ki je Hrvaško spremenilo v nemočnega talca njihovega medsebojnega obračunavanja. Nič manj groteskno pa ni niti Kosorkino pridušanje, kako pomembna je kontinuiteta njene vlade zaradi domnevnega nadaljevanja boja proti kriminalu, kajti povsem nemogoče je, da bi resen boj proti kapilarni korupciji v državnih institucijah zagotovilo moštvo, ki je bilo samo tvorec neverjetno obsežnega državnega kriminala.
Na kompromitirajoče Sanaderjeve trditve se je Kosorjeva odzvala z nemočnim besom in - tako kot se je zgodilo na predvečer nekega prelomnega kongresa ZKJ - z mobilizacijo celotnega mnogoštevilnega partijskega članstva. V sto in sto županijskih, mestnih in vaških centralah HDZ so se tovariši gromko izrekali o podpori ljubljeni partiji in vodji. Posledica ideološke neposlušnosti gotovo ne bi bilo pošiljanje na Goli otok, a tudi brez eksistenčnih ugodnosti, ki jih zagotavlja partija, ni ravno modro ostati.
Toda Jadranki Kosor zmagoslavje zaradi množične strankarske podpore njeni politiki ni niti najmanj olajšalo dela pri prikazovanju Iva Sanaderja kot edinega tatu državnega denarja. Še več, javnosti je končno prišlo do zavesti, da mu je prav ona držala vrečo, zato je njeno jadikovanje, da njegovo pričanje pred saborsko komisijo pomeni »resno grožnjo« njej, pa tudi državi, slišati monarhistično smešno, tako kot njene trditve, da ni vedela, ni podpisala, ni sodelovala ...
V glavnem zdaj oba bahava, hkrati pa tudi prestrašena nasprotnika drug drugega stiskata za goltanec z vso močjo instrumentov, ki so na voljo, ne pa tudi z argumentom resnice, pri čemer Sanader, ki tako ali tako nima več kaj izgubiti, Kosorjevo veliko prepričljiveje kompromitira kot svojo prvo sodelavko. Ona se dokaj neuspešno kobaca med lažmi in si krčevito prizadeva za vsako ceno ohraniti oblast.
Zato, kolikor že je Sanader pravosodni problem, toliko sta Kosorjeva in njena vlada resen politični problem, ki grozi, da bo popolnoma destabiliziral že tako ali tako razdejano državo. Od tega moštva seveda niti po naključju ne moremo pričakovati prostovoljnega umika, prav tako ni mogoče upati na parlamentarno prevlado opozicije ob glasovanju o nezaupnici vladi, čeprav bi bil to edini logični izhod iz zmede, ki jo povzroča vladajoča garnitura. To, da je gospa Kosor popolnoma izgubila nadzor, je povezano izključno z nepošteno skupno preteklostjo z inkriminiranim bivšim premierom in z odzivi nanjo v javnosti. Tam, kjer njena priljubljenost zdaj komajda dosega 15 odstotkov. Ko vendarle Hrvatov vsaj do prihodnjih volitev ne bi spet zapustil spomin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.