Intervju / Erica Johnson Debeljak, prevajalka, pisateljica in publicistka

© Borut Krajnc
Erica Johnson Debeljak je ena najbolj znanih tujk pri nas. A v resnici že dolgo ni več tujka. Kot pravi sama, je danes nekje vmes, med ZDA in Slovenijo. V Ljubljani živi že 17 let in ves ta čas je bila pozorna opazovalka slovenskega vsakdanjika, naših navad in običajev. Slednjih, pa tudi sprememb, ki so nas doletele v tem času, se pogosto zaveda bolje od marsikaterega domorodca, zato ne preseneča, da se teh tem redno loteva tudi v svojih književnih delih. Po romanu Tujka v hiši domačinov, biografiji Srečko Kosovel: Pesnik in jaz ter zbirki kratkih zgodb Tako si moj je v teh dneh pri Založbi Modrijan izšla njena četrta knjiga, roman Prepovedani kruh. Gre za intimne spomine o njenih prvih letih življenja v Sloveniji, ki pa so hkrati zgodovinska analiza naše pravkar minule zgodovine.
Začniva pri copatah. V vaši hiši, kot kaže, niso obvezne.
Nekako sem kar slutila, da se bo začelo s copatami. Pred petnajstimi leti sem napisala članek o copatah in glej: še vedno odmeva, čeprav sem ga, priznam, po malem že naveličana.