striptiz / Manca Juvan, fotografinja
... o svoji razstavi “Afganistan: neobičajna življenja”, ki je do 5. decembra na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani
MLADINA, št. 42, 21. 10. 2010
© Borut Peterlin
“Fotografije, ki so na ogled na razstavi v Moderni galeriji in ki so zbrane tudi v knjigi, ki je izšla sočasno, so nastale med mojimi obiski Afganistana med letoma 2003 in 2009. Na njih sem se namenoma ognila motivom vojakov in vojaških spopadov, s katerimi smo že leta zasičeni zaradi medijskega poročanja. Namesto tega sem raje predstavila zgodbe običajnih afganistanskih ljudi, ki so vse prepogosto anonimni, njihovi glasovi pa niso nikjer slišani, niti s strani afganistanske vlade niti s strani mednarodne skupnosti. A gre za posameznike z imeni in priimki ter zelo značilnimi življenjskimi zgodbami. Njihova življenja se nam morda zdijo neobičajna, saj jih je zaznamovala tridesetletna vojna, a v resnici si nismo tako zelo različni. Skupno nam je to, da vsi stremimo po dostojanstvenem življenju. Mislim, da večina Afganistancev takšnega življenja kljub sloganom o demokraciji, ki so bili podprti z milijoni dolarjev, nimajo. Upam, da so zgodbe dovolj močne, da bomo razmišljali o teh vprašanjih.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Peterlin
“Fotografije, ki so na ogled na razstavi v Moderni galeriji in ki so zbrane tudi v knjigi, ki je izšla sočasno, so nastale med mojimi obiski Afganistana med letoma 2003 in 2009. Na njih sem se namenoma ognila motivom vojakov in vojaških spopadov, s katerimi smo že leta zasičeni zaradi medijskega poročanja. Namesto tega sem raje predstavila zgodbe običajnih afganistanskih ljudi, ki so vse prepogosto anonimni, njihovi glasovi pa niso nikjer slišani, niti s strani afganistanske vlade niti s strani mednarodne skupnosti. A gre za posameznike z imeni in priimki ter zelo značilnimi življenjskimi zgodbami. Njihova življenja se nam morda zdijo neobičajna, saj jih je zaznamovala tridesetletna vojna, a v resnici si nismo tako zelo različni. Skupno nam je to, da vsi stremimo po dostojanstvenem življenju. Mislim, da večina Afganistancev takšnega življenja kljub sloganom o demokraciji, ki so bili podprti z milijoni dolarjev, nimajo. Upam, da so zgodbe dovolj močne, da bomo razmišljali o teh vprašanjih.”