Manipulator / V dobri družbi
Katere države ne plačujejo članarine OZN?
Igor Mekina
MLADINA, št. 43, 28. 10. 2010
Minister Žbogar je prav pred dnevom OZN sporočil nekaj povsem neverjetnega - da država letos ne bo imela približno treh milijonov dolarjev za plačilo dela članarine OZN in poravnavo obveznosti za mirovne operacije.
OZN so sicer dolžne številne države. Med drugim Centralna afriška republika, Komori, Gvineja Bissau, Liberija, Sao Tome in Principe in Somalija - države, ki so kronične neplačnice v proračun OZN. O takšnih državah redno razpravlja posebni odbor za prispevke v Generalni skupščini OZN, ki lahko, če je neplačevanje prispevkov posledica delovanja »višje sile«, dovoli, da država še naprej glasuje v OZN. Članica, ki obveznosti ne plača več kot dve leti, po določilih OZN ne more glasovati na zasedanju Generalne skupščine, razen če ta ugotovi, da država obveznosti ni poravnala zaradi razlogov, na katere ni imela vpliva.
Zagovori držav neplačnic so si podobni. Predstavnik Komorov je na primer zatrdil, da njegova država prispevkov ne more plačevati zaradi »hude gospodarske in finančne krize« ter »pomanjkanja hrane« zadnjih nekaj let. Gvineja Bissau je sporočila, da se je »spoprijemala z obsežnimi gospodarskimi izzivi in politično nestabilnostjo«, da pa bo ne glede na to še naprej zagotavljala »delna plačila« v skladu s svojim večletnim načrtom plačil. Tudi Liberija se je sklicevala na »slabe gospodarske in finančne razmere«, saj je štirinajstletna vojna »resno negativno vplivala na gospodarstvo Liberije«. Na politično nestabilnost se je skliceval tudi predstavnik države Sao Tome in Principe, predstavnik Somalije pa je razložil, da v njegovi domovine že od leta 1990 divja krvava državljanska vojna, zaradi česar vlado pesti pomanjkanje finančnih prilivov.
Da se Slovenija, ki je članica »kluba bogatih« oziroma OECD-ja in ima denar za različne nepotrebne naložbe, kot so recimo mitraljezi za helikopterje in na novo odprta veleposlaništva, pred članicami OZN predstavlja kot »revež« in s tem pridružuje državam, kakršni sta Liberija in Somalija, ki ju pestita lakota in državljanska vojna, hkrati pa računa na sedež v Varnostnem svetu OZN, je nesmiselno. Kdor nima niti za članarino, seveda ne more biti vodja kluba. Morda pa bi Slovenija glede na obnašanje svojih diplomatov lahko v OZN namesto članarine poslala podoben telegram, kot ga je komik Groucho Marx poslal svojemu klubu: »Prosim, da me izpišete iz članstva. Ne morem biti član kluba, ki v članstvo sprejema takšne, kot sem jaz.«
Igor Mekina
MLADINA, št. 43, 28. 10. 2010
Minister Žbogar je prav pred dnevom OZN sporočil nekaj povsem neverjetnega - da država letos ne bo imela približno treh milijonov dolarjev za plačilo dela članarine OZN in poravnavo obveznosti za mirovne operacije.
OZN so sicer dolžne številne države. Med drugim Centralna afriška republika, Komori, Gvineja Bissau, Liberija, Sao Tome in Principe in Somalija - države, ki so kronične neplačnice v proračun OZN. O takšnih državah redno razpravlja posebni odbor za prispevke v Generalni skupščini OZN, ki lahko, če je neplačevanje prispevkov posledica delovanja »višje sile«, dovoli, da država še naprej glasuje v OZN. Članica, ki obveznosti ne plača več kot dve leti, po določilih OZN ne more glasovati na zasedanju Generalne skupščine, razen če ta ugotovi, da država obveznosti ni poravnala zaradi razlogov, na katere ni imela vpliva.
Zagovori držav neplačnic so si podobni. Predstavnik Komorov je na primer zatrdil, da njegova država prispevkov ne more plačevati zaradi »hude gospodarske in finančne krize« ter »pomanjkanja hrane« zadnjih nekaj let. Gvineja Bissau je sporočila, da se je »spoprijemala z obsežnimi gospodarskimi izzivi in politično nestabilnostjo«, da pa bo ne glede na to še naprej zagotavljala »delna plačila« v skladu s svojim večletnim načrtom plačil. Tudi Liberija se je sklicevala na »slabe gospodarske in finančne razmere«, saj je štirinajstletna vojna »resno negativno vplivala na gospodarstvo Liberije«. Na politično nestabilnost se je skliceval tudi predstavnik države Sao Tome in Principe, predstavnik Somalije pa je razložil, da v njegovi domovine že od leta 1990 divja krvava državljanska vojna, zaradi česar vlado pesti pomanjkanje finančnih prilivov.
Da se Slovenija, ki je članica »kluba bogatih« oziroma OECD-ja in ima denar za različne nepotrebne naložbe, kot so recimo mitraljezi za helikopterje in na novo odprta veleposlaništva, pred članicami OZN predstavlja kot »revež« in s tem pridružuje državam, kakršni sta Liberija in Somalija, ki ju pestita lakota in državljanska vojna, hkrati pa računa na sedež v Varnostnem svetu OZN, je nesmiselno. Kdor nima niti za članarino, seveda ne more biti vodja kluba. Morda pa bi Slovenija glede na obnašanje svojih diplomatov lahko v OZN namesto članarine poslala podoben telegram, kot ga je komik Groucho Marx poslal svojemu klubu: »Prosim, da me izpišete iz članstva. Ne morem biti član kluba, ki v članstvo sprejema takšne, kot sem jaz.«