Manipulator / Hvala, ker ste izbrisane odrešili muk!

Ko je v petek nova slovenska veleposlanica v Vatikanu Maja Marija Lovrenčič Svetek papežu Benediktu XVI. izročila poverilna pisma, je papež v nagovoru posebej omenil izbrisane. Novi zakon, ki ga je slovenska politična desnica želela preprečiti z vsemi sredstvi, je pohvalil in Sloveniji zaželel nadaljnjih korakov pri odpravljanju največje kršitve človekovih pravic po osamosvojitvi.
Papež je v nagovoru ob izročitvi poverilnih pisem Slovenijo pohvalil zaradi visoke ravni demokracije in standardov človekovih pravic in dodal: »Z zadovoljstvom sem sprejel novico o sprejetju zakona o vprašanju tako imenovanih izbrisanih, ki so se v mnogih primerih znašli v zelo težkem položaju. To je pomemben korak naprej v procesu iskanja rešitve za ljudi, ki so izgubili pravico do stalnega prebivanja, zaposlitve in zdravstvenega zavarovanja. Spodbujam vas, da nadaljujete v tej smeri, in upam, da bomo skupaj ublažili njihovo trpljenje.«
Gre za stališče, ki je v popolnem nasprotju s stališčem vseh slovenskih političnih strank, ki imajo predvsem katoliško, in sicer desno oziroma desnosredinsko volilno bazo. Pa tudi za stališče, ki je v nasprotju s stališčem slovenske rimskokatoliške cerkve. Pravzaprav z njenim molkom.
Res je, da je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Anton Stres po sprejetju zakona, ki izbrisanim ponuja vsaj možnost vrnitve nezakonito odvzetega dovoljenja za stalno prebivanje za nazaj, pokimal odločitvi države. A slovenska rimskokatoliška cerkev vseh 18 let od izbrisa tega ni poudarila kot resen problem, čeprav je šlo za najbolj množično in sistematično kršitev človekovih pravic, odkar se je Slovenija osamosvojila. Še več, v času referenduma o izbrisanih, ko sta se po Sloveniji širila nestrpnost in sovraštvo do izbrisanih - bilo je tolikšno, da so o njem pisali tuji mediji in različne mednarodne organizacije -, je cerkev molčala. Ni podprla izkoriščanih in prizadetih. Kot je trdila, zato ker naj bi bila zgodba o izbrisanih preveč spolitizirana. Nekaterim članom cerkvenega občestva se sicer nekoč ni zdela spolitizirana zgodba o volilnem sistemu ali o Depali vasi. Komisija za pravičnost in mir se je takrat oglasila, v času referenduma o izbrisanih pa je preračunljivo molčala. Papežev odziv je danes dokaz, da je slovenska rimskokatoliška cerkev z molkom v zvezi z izbrisanimi ravnala politično. Njeno zavzemanje za pravice izbrisanih bi stranke z desnice, ki so izbris dolgo celo zanikale, v teh letih stalo marsikatero politično točko, poslanski mandat ali celo dostop do oblasti.
Morda bo zdaj drugače. Morda pa tudi ne. Eden najglasnejših nasprotnikov poprave krivic, nastalih z izbrisom, poslanec SDS Branko Grims, papeževe pohvale zaradi sprejetja zakona o izbrisanih ni hotel komentirati, češ da je ne pozna dovolj dobro.