Plošče / N'Toko: Parada ljubezni
2010, Beton Records
+ + + + +

Malo je izvajalcev, ki izdajo dva albuma v manj kot mesecu dni; dva zelo različna izdelka, v bistvu je vsak namenjen drugi celini. N'Toko alias Miha Blažič je take sorte reper. Prvi album Ex Shanti/Future Shanti (najprej izdan v začetku oktobra na Japonskem) je zbirka pesmi, ki jih je naredil leta 2008 in 2009 zgolj s sintetizatorjem in z računalnikom. Čeprav sam na blogu pravi, da gre za mini album, je to vendarle samostojen avtorski izdelek »naivne produkcije«. Ker je ta izdelek moč zreti tudi v objektivu japonske izkušnje in N'Tokovega večmesečnega bivanja v drugem (zvočnem) svetu, se je smiselneje posvetiti Paradi ljubezni, odrepani v slovenščini in s ciljno publiko pod Alpami. Izdaja nosi deset komadov, ki trajajo slabih 40 minut, ampak to so najboljše minute slovenskega hip hopa v tem letu (in še katerem zraven). Album prevevajo trši, bolj elektro(nski) beati, kar ni nenavadno, saj je soproducent obeh albumov Igor Vuk, sicer polovica BeatMytha, ki mu N'Toko redno posoja vokal za breakbeat komade. Toda album bo poslušljiv tudi za širše kroge, produkcijsko pa velja pohvaliti dobro uravnoteženo razmerje med vokalom in beati. Parado ljubezni poganja (kot bi rekli rejverji) sama glasba. Ker je kralj freestyla malce zmanjšal hitrost rafaliranja svojih misli, bodo tudi sporočila razumljena. Tisto, kar je pri N'Toku markantno in ga dviga nad druge, so njegove lirike oziroma epike, s katerimi redno razbija ušesa in možgane poslušalcev. N'Toko pač ne repa o repu in gangsta temah, ampak o življenju vobče, svetu zdaj in predvsem Sloveniji danes. Je antidogmatik, intelektualec in individualec, ki pravi »individualizem je novo čredništvo«. Med drugim.