1. zapoved / Zadnji ples Nižinskega

Slovensko mladinsko gledališče kot drugo premiero letošnje sezone pripravlja monodramo Zadnji ples Nižinskega ameriškega dramatika Normana Allena, ki jo je v slovenščino prevedel Jakob J. Kenda. Vaclav Nižinski je bil genialni ruski baletni plesalec in koreograf poljskega rodu, ki je svojo bleščečo kariero zaradi shizofrenije končal že leta 1919, sledila pa je 30-letna hospitalizacija v različnih psihiatričnih klinikah. Predstava se ne ukvarja le s spomini na njegovo prehojeno življenjsko pot, ki jih na odru podoživlja Primož Bezjak, ampak raziskuje tudi različna stanja plesalčevega oziroma igralčevega telesa, pri čemer je z režiserjem Markom Mlačnikom sodelovala koreografinja in plesalka Mateja Rebolj. Pri ustvarjanju so uporabili tudi dnevnik, ki ga je Nižinski pisal v tednih pred dokončnim psihičnim zlomom, in spomine njegove sestre Bronislave Nižinske na skupno življenje in ustvarjanje, ki so izšli pod naslovom Zgodnji spomini.
Več o predstavi nam je povedala njena dramaturginja Uršula Cetinski: “Teorija in zgodovina plesa danes koreografsko delo Vaclava Nižinskega z začetka prejšnjega stoletja, ki je le skopo ohranjeno, vidita predvsem kot izjemno vizionarsko in subverzivno plesno ustvarjanje, pri katerem je tedaj zelo mlad koreograf sredi svojih dvajsetih let pokazal, da balet lahko generira različne stilne izraze, silovito domišljijo, globoko osebno izpovednost in pomembne sodobne teme, kot to počnejo druge umetnosti. Temu globalnemu zvezdniku v času brez globalne komunikacije in ‘božjemu klovnu’, kot se je ironično poimenoval, se posveča Zadnji ples Nižinskega.”