Plošče / Tricky: Mixed Race

+ + + + +

Osem let, ki jih je Tricky preživel najprej v Los Angelesu in pozneje še v New Yorku, je bilo dovolj, da je ob vrnitvi na Otok ugotovil, da to ni več tisto okolje, ki ga je poznal nekoč. Pesti, s katerimi se je kot mladostnik branil na ulicah rodnega Bristola, so nadomestili noži in pištole, mladostniška razposajenost je prerasla v nasilje iz gole objestnosti, oblastniki pa raje kot v mladinske centre denar vlagajo v represivne dejavnosti. Nič čudnega ni, če se nekdanji prvak čislanega bristolskega glasbenega dogajanja v tem absurdu počuti kot tujec. Pravzaprav se zdi, da je tujec že vse svoje življenje. Kot potomec jamajških in britanskih prednikov je bil najprej tujec med svojimi belopoltimi bratranci. S svojo poulično izkušnjo se ni nikoli udomačil v zvezdniškem miljeju - in obratno. Pripadnosti ni našel v Združenih državah, vselej pa je bil najprej odtujen s svojo izvirno glasbeno estetiko. Pavšalno s(m)o ga v devetdesetih sicer opredelili kot pomemben člen vplivne trendovske smernice trip hop, toda to je bil le še en medijski konstrukt, saj glasbeniki z izjemo počasnih, zapohanih ritmov pravzaprav niso imeli prav veliko skupnega. Vse to je Trickyja izoblikovalo v izrazitega individualista, zato njegova kritika uniformiranosti, ki vse bolj utesnjuje svet, ni nobeno presenečenje. Ta poenotenost se že vrsto let kaže tudi v glasbi. Sam zase pravi, da je inspiracijo skozi svoje hiphoperske korenine vselej iskal v tekmovalnosti, toda s svojo izvirno glasbo pravih tekmecev pravzaprav ni imel nikoli. Enako sedaj lahko zapišemo ob izidu njegovega novega, devetega studijskega albuma Mixed Race, s katerim znova potrjuje izrazito samosvojo glasbeno vizijo. Tega vtisa ne pokvarita niti pri Echu Minottu izposojeni hit Murder Weapon ali pa daftpunkovski Kingston Logic.