Manipulator / (Ne)zaščiteni
Ker obrambne sile ne upoštevajo predpisov za zaščiteni Krakovski gozd, so ogrožene nekatere živalske vrste
Tjaša Zajc
MLADINA, št. 45, 11. 11. 2010
Slovenija ima veliko tako ali drugače zaščitenih naravnih znamenitosti. Med njimi je tudi Krakovski gozd, ki zaradi biotske pestrosti in evropsko pomembnih vrst živali spada v mrežo posebnih varstvenih območij EU Natura 2000. Države so za te predele zavezane storiti vse potrebno, da se ohranjajo in da se na njih ne slabšajo življenjski pogoji za živali.
V Krakovskem gozdu pa ekologi in okoliški prebivalci že nekaj časa opažajo, da nad območjem prenizko letajo helikopterji z letališča Cerklje ob Krki. Tam se urijo pripadniki slovenskih obrambnih enot. Kje je težava? Magister naravoslovnih znanosti Hrvoje Oršanič pravi, da urjenje pilotov razumejo vsi, saj vsaka dejavnost zahteva prostor za vadbo, vendar pa urjenje ni v skladu s predpisi mreže območij Natura 2000. »Po pričevanjih občanov helikopterji vozijo tako nizko, da veje dreves zadevajo ob trupe helikopterjev. Tovrstni preleti s hrupom in vibracijami povzročajo motnje pri prehranjevalnih navadah, skrbi za mladiče, gnezdenju ali pri paritvenih obredih tu živečih živalskih vrst,« pravi Oršanič. To lahko sčasoma povzroči tudi njihovo izumrtje.
Na ministrstvu za obrambo zatrjujejo, da se zavedajo pomena gozda in zanj po predpisih tudi skrbijo: izvajajo raziskovalne projekte naravovarstvenega vrednotenja vojaških območij, uveljavljena je direktiva o varstvu okolja v Slovenski vojski. Lani julija so v Cerkljah ob Krki okoljevarstvenikom predstavili izvajanje njihovih priporočil in ugotovili obojestransko koristnost sodelovanja, ki ga nameravajo nadaljevati v prihodnje. Takšna je ena plat zgodbe. Oršanič namreč poudarja, da prave komunikacije ni, čeprav bi si želeli skupaj najti ustrezno rešitev: »Na ministrstvu so lani res ugotovili koristnost obojestranskih posvetov, po tistem pa se ni nič spremenilo.«
Četudi je po zakonu o letalstvu in pravilniku o letenju vojaških zrakoplovov dovoljena višina za helikopterje 60 čevljev (približno 18 metrov) nad terenom, helikopterji letajo nižje in v gozdu tudi pristajajo. S takšnimi dejavnostmi ignorirajo priporočila Nature 2000, je prepričan Oršanič. Dodaja še, da imajo lahko motnje zaradi vibracij in hrupa daljnosežne posledice, ki se jih morda sploh ne zavedamo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tjaša Zajc
MLADINA, št. 45, 11. 11. 2010
Slovenija ima veliko tako ali drugače zaščitenih naravnih znamenitosti. Med njimi je tudi Krakovski gozd, ki zaradi biotske pestrosti in evropsko pomembnih vrst živali spada v mrežo posebnih varstvenih območij EU Natura 2000. Države so za te predele zavezane storiti vse potrebno, da se ohranjajo in da se na njih ne slabšajo življenjski pogoji za živali.
V Krakovskem gozdu pa ekologi in okoliški prebivalci že nekaj časa opažajo, da nad območjem prenizko letajo helikopterji z letališča Cerklje ob Krki. Tam se urijo pripadniki slovenskih obrambnih enot. Kje je težava? Magister naravoslovnih znanosti Hrvoje Oršanič pravi, da urjenje pilotov razumejo vsi, saj vsaka dejavnost zahteva prostor za vadbo, vendar pa urjenje ni v skladu s predpisi mreže območij Natura 2000. »Po pričevanjih občanov helikopterji vozijo tako nizko, da veje dreves zadevajo ob trupe helikopterjev. Tovrstni preleti s hrupom in vibracijami povzročajo motnje pri prehranjevalnih navadah, skrbi za mladiče, gnezdenju ali pri paritvenih obredih tu živečih živalskih vrst,« pravi Oršanič. To lahko sčasoma povzroči tudi njihovo izumrtje.
Na ministrstvu za obrambo zatrjujejo, da se zavedajo pomena gozda in zanj po predpisih tudi skrbijo: izvajajo raziskovalne projekte naravovarstvenega vrednotenja vojaških območij, uveljavljena je direktiva o varstvu okolja v Slovenski vojski. Lani julija so v Cerkljah ob Krki okoljevarstvenikom predstavili izvajanje njihovih priporočil in ugotovili obojestransko koristnost sodelovanja, ki ga nameravajo nadaljevati v prihodnje. Takšna je ena plat zgodbe. Oršanič namreč poudarja, da prave komunikacije ni, čeprav bi si želeli skupaj najti ustrezno rešitev: »Na ministrstvu so lani res ugotovili koristnost obojestranskih posvetov, po tistem pa se ni nič spremenilo.«
Četudi je po zakonu o letalstvu in pravilniku o letenju vojaških zrakoplovov dovoljena višina za helikopterje 60 čevljev (približno 18 metrov) nad terenom, helikopterji letajo nižje in v gozdu tudi pristajajo. S takšnimi dejavnostmi ignorirajo priporočila Nature 2000, je prepričan Oršanič. Dodaja še, da imajo lahko motnje zaradi vibracij in hrupa daljnosežne posledice, ki se jih morda sploh ne zavedamo.