18. 11. 2010 | Mladina 46 | Kultura | Film
Vaja orkestra
Federico Fellini Balduin Baas, Clara Colosimo, David Maunsell
Fellinijeva Vaja orkestra prihaja v idealnem času, ali bolje rečeno - Vaja orkestra je idealna za te krizne, sive, tesnobne, kataklizmične, vse bolj populistične čase, ko v Evropi ponovno vstaja ideja o močnem Vodji in ko evropski politiki kar tekmujejo v tem, kdo bo bolj odločen in železen, tako da niti Karl Erjavec ne pozabi omeniti, da ga nekateri kličejo »Železni Karl«. Vaja orkestra se odvrti v stari, zelo akustični kapeli, v kateri je pokopana avtokratska preteklost - truma papežev in škofov. Ni kaj, karizmatični duh avtokracije še vedno dobro zveni. In vsak član orkestra, ki ima tu vajo, je zgodba zase: vsak ima svoje probleme, svoje simptome in svoje male krize. Nekateri imajo družinske težave, drugi imajo tažave z življenjskim prostorom. Nekateri med vajo poslušajo nogometne tekme, drugi napihujejo kondome. Nekateri preganjajo podgane, drugi žalujejo za časi, ko so bili dirigenti bolj avtokratski, bolj odločni in bolj železni... ee, bolj podobni Mussoliniju. In ko pride TV ekipa, ki naj bi o njih posnela reportažo, se vaja prelevi v pasjo dirko: vsak glasbenik začne glorificirati svoj instrument - vsak glasbenik se ima za zvezdnika orkestra, za jeklo, motor in dušo kolektiva. Do kaosa je le še izjava za javnost. Vaja orkestra je bila posneta leta 1978, v času italijanske politične krize - v času »strategije napetosti«, »rdečega« in »črnega« terorja, ugrabitve in eksekucije demokrščanskega voditelja Alda Mora. In ta kriza je bila tako globoka, da je po nekaj krčih naplavila Silvia Berlusconija.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.