Knjige / Geoffrey Batchen: Goreč od želje: zasnovanje fotografije

+ + +

Knjiga z intrigantnim naslovom se vrti okoli vprašanja: kaj sploh je fotografija?

Ker odgovor ne more biti trivialen, se bralcu obeta bodisi zgodovina družbenih funkcij fotografije, ali pa filozofska študija. Na tem področju je kar nekaj odličnih del: Benjaminov esej »Mala zgodovina fotografije«, knjige Rolanda Barthesa »Camera lucida« in Susan Sontag »O fotografiji«, različni Derridajevi in Foucaultovi teksti etc. Kaj torej stori profesor zgodovine fotografije s City University of New York?

Odreče se fotografiji kot stvari sami in ustvari eklektično delo, v katerem zunaj razvidnega sistema navaja dela semiologov in filozofov, z njim kdaj polemizira, drugič pa jih gomila kot temelje zgodovine pisanja o fotografiji. Učinek je katastrofalen. Beroč Batchena ima bralec vseskozi v mislih, kako odlična dela so pisali Nebatcheni, ki so topika piščeve študije!

Najboljša stran avtorjeve knjige je njena obišrnost. Ker obsega več kot 300 strani, se v njej znajdejo tudi poglavja o razmerjih fotografije do slike in čas protofotografov. Tu je avtor na svojem, sledi vzniku želje po fotografiranju, ki jo trasira vse do Plinija, želje torej, da bi pričakovano izgubo nadomestili s podobo. Opisuje iskanja prvih fotografov, druge dimenzije časa, kjer ekspozicija traja 8 ur, stvaritve stroja za izdelovanje silhuet, dagerotipa, heliografije, fotografa Daguera, ki je l. 1835 fotografiral prizor na ulici iz svojega studia: stavbe so lepo prepoznavne, od človeka, ki si da čistiti čevlje, pa je jasna samo stoječa noga, medtem ko je njegov lik moten, saj fotografiranje ni znalo ujeti gibanja. Ali pa figura fotografa, scenografa in slikarja Bayarda, ki je v Franciji že v tridesetih letih prirejal razstave svojih del, s katerimi je zbiral pomoč za žrtve potresa na otoku Martinique. Bayard je tudi dokaz, da je fotografija že na samem začetku vseobsegujoča: resda portreti, tihožitja in gradovi, a tudi niz fotografij napol golega utopljenca.

Knjiga torej, katere največja moč so posamezni drobci.