Populizem / Kdo je Karl Erjavec

Kratka biografija človeka mnogih strank

Jure Trampuš
MLADINA, št. 47, 25. 11. 2010

Dober z Janšo

Dober z Janšo

Karl Erjavec se je rodil leta 1960 v Belgiji, kjer je končal nižje razrede osnovne šole. Z 12 leti se je vrnil v Slovenijo, v Kranju je treniral košarko, vendar je treninge kasneje opustil in se začel ljubiteljsko ukvarjati s slikarstvom. Po maturi se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto, kjer je diplomiral pri dr. Rajku Pirnatu.
Leta 1990 je prevzel prvo politično funkcijo. Na priporočilo Andreja Štera, kasnejšega ministra za notranje zadeve in državnega sekretarja na Ruplovem ministrstvu, se je zaposlil na kranjski občini kot član izvršnega sveta in sekretar za občo upravo. Erjavec takrat ni bil član nobene stranke, a so ga avtomatično šteli v kvoto Demosa.
Član prve stranke je postal leta 1993, ko je vstopil v Peterletovo SKD. Leta 1995 se je zaposlil v uradu varuha človekovih pravic, ki ga je vodil njegov strankarski kolega Ivo Bizjak. Ta ga je v času Bajukove vlade vzel s seboj na ministrstvo za notranje zadeve, kjer je Erjavec postal državni sekretar. Po združevanju in razdruževanju ljudske stranke in stranke s krščanskim predznakom se je Erjavec odločil za SLS. Leta 2004 ga je občinski odbor SLS predlagal za evropskega poslanca, a ga centrala ni podprla.
Erjavec se je zaradi neuresničenih ambicij začel razhajati z ljudsko stranko, hkrati pa se spogledoval z ugašajočo LDS. Maja 2004 je postal njen član. S strankarskimi ljudmi naj bi se celo pogovarjal o kandidaturi na volitvah. A do dogovora ne pride, četudi LDS plača članarino.
Erjavec si je premislil in se raje vključil v Desus, kamor ga povabi tedanji predsednik Anton Rous. Na volitvah jeseni leta 2004 je za Desus kandidiral v kranjskem volilnem okraju in zbral samo 321 glasov. Kasneje je vseeno kot obrambni minister vstopil v Janševo vlado. Leta 2005 je postal predsednik Desusa. V času Janševe vlade je Desus večkrat grozil z izstopom iz koalicije, tudi Erjavec, a njegovi poslanci so bili glasnejši. Med enimi in drugimi je prihajalo do javnih razhajanj.
Leta 2008 je bil Erjavec na volitvah uspešnejši. Kandidiral je v volilnem okraju Žalec, ki je tradicionalno naklonjen Desus in zbral 1.746 glasov (15,7 % podpore), a vseeno premalo, da bi se prebil v parlament. V isti volilni enoti ga je premagal njegov strankarski kolega župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar. Resnejši spor med predsednikom Desusa in poslansko skupino je znova izbruhnil v času pogajanj leta 2008, ko je Pahor želel oblikovati novo vladno ekipo, pa je Erjavec toliko časa pogojeval vstop v vladno koalicijo, da je oblikovanje nove vlade nekaj dni viselo v zraku. Poleg izsiljevanja je bil glavni očitek Erjavcu, da član nove vlade ne more biti minister, ki je podpisal sporno pogodbo o patriah. Razhajanja v stranki so se poglabljala, iz poslanske skupine pa sta izstopila Franc Žnidaršič in Vili Rezman. Na koncu je v stranki zmagal Erjavec. Malo drugače je bilo v vladi, januarja 2010 je Erjavec zaradi zahteve računskega sodišča odstopil s položaja ministra za okolje.
Od takrat se posveča delu v stranki in nabiranju političnih glasov.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jure Trampuš
MLADINA, št. 47, 25. 11. 2010

Dober z Janšo

Dober z Janšo

Karl Erjavec se je rodil leta 1960 v Belgiji, kjer je končal nižje razrede osnovne šole. Z 12 leti se je vrnil v Slovenijo, v Kranju je treniral košarko, vendar je treninge kasneje opustil in se začel ljubiteljsko ukvarjati s slikarstvom. Po maturi se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto, kjer je diplomiral pri dr. Rajku Pirnatu.
Leta 1990 je prevzel prvo politično funkcijo. Na priporočilo Andreja Štera, kasnejšega ministra za notranje zadeve in državnega sekretarja na Ruplovem ministrstvu, se je zaposlil na kranjski občini kot član izvršnega sveta in sekretar za občo upravo. Erjavec takrat ni bil član nobene stranke, a so ga avtomatično šteli v kvoto Demosa.
Član prve stranke je postal leta 1993, ko je vstopil v Peterletovo SKD. Leta 1995 se je zaposlil v uradu varuha človekovih pravic, ki ga je vodil njegov strankarski kolega Ivo Bizjak. Ta ga je v času Bajukove vlade vzel s seboj na ministrstvo za notranje zadeve, kjer je Erjavec postal državni sekretar. Po združevanju in razdruževanju ljudske stranke in stranke s krščanskim predznakom se je Erjavec odločil za SLS. Leta 2004 ga je občinski odbor SLS predlagal za evropskega poslanca, a ga centrala ni podprla.
Erjavec se je zaradi neuresničenih ambicij začel razhajati z ljudsko stranko, hkrati pa se spogledoval z ugašajočo LDS. Maja 2004 je postal njen član. S strankarskimi ljudmi naj bi se celo pogovarjal o kandidaturi na volitvah. A do dogovora ne pride, četudi LDS plača članarino.
Erjavec si je premislil in se raje vključil v Desus, kamor ga povabi tedanji predsednik Anton Rous. Na volitvah jeseni leta 2004 je za Desus kandidiral v kranjskem volilnem okraju in zbral samo 321 glasov. Kasneje je vseeno kot obrambni minister vstopil v Janševo vlado. Leta 2005 je postal predsednik Desusa. V času Janševe vlade je Desus večkrat grozil z izstopom iz koalicije, tudi Erjavec, a njegovi poslanci so bili glasnejši. Med enimi in drugimi je prihajalo do javnih razhajanj.
Leta 2008 je bil Erjavec na volitvah uspešnejši. Kandidiral je v volilnem okraju Žalec, ki je tradicionalno naklonjen Desus in zbral 1.746 glasov (15,7 % podpore), a vseeno premalo, da bi se prebil v parlament. V isti volilni enoti ga je premagal njegov strankarski kolega župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar. Resnejši spor med predsednikom Desusa in poslansko skupino je znova izbruhnil v času pogajanj leta 2008, ko je Pahor želel oblikovati novo vladno ekipo, pa je Erjavec toliko časa pogojeval vstop v vladno koalicijo, da je oblikovanje nove vlade nekaj dni viselo v zraku. Poleg izsiljevanja je bil glavni očitek Erjavcu, da član nove vlade ne more biti minister, ki je podpisal sporno pogodbo o patriah. Razhajanja v stranki so se poglabljala, iz poslanske skupine pa sta izstopila Franc Žnidaršič in Vili Rezman. Na koncu je v stranki zmagal Erjavec. Malo drugače je bilo v vladi, januarja 2010 je Erjavec zaradi zahteve računskega sodišča odstopil s položaja ministra za okolje.
Od takrat se posveča delu v stranki in nabiranju političnih glasov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Domobranci ne priznajo, da so bili na napačni strani«

IZJAVA DNEVA

Slovenija znova na Roško

Vzporednice med tedanjim in današnjim časom

Janez Janša / »Komunisti želijo uničiti našo civilizacijo«

V intervjuju za poljski spletni portal Višegrad24 je Janez Janša povedal, da verjame v teorije zarote o veliki zamenjavi, ki da preti Evropi in zahodni civilizaciji