intervju / Dr. Karol Jakubowicz: "Demokracije ne more biti nikoli preveč"

V nedeljo se nam obeta referendum o zakonu o RTV Slovenija, že drugi v slovenski referendumski zgodovini. Ko smo morali leta 2005 zaradi iste teme prvič na volišča, so nas medijski strokovnjaki opozarjali, da je zakon, ki nam je bil v razgretem političnem ozračju prepuščen v odločanje, sporen. A smo ga vseeno potrdili. Strokovnjaki trdijo, da je tokratni zakon boljši. Kljub temu se je tudi ta znašel na referendumu. Kako bomo glasovali, je za zdaj nemogoče napovedati. Izid bo, kot kaže, tesen.
Med strokovnjaki, ki so temeljito prebrali oba zakona o RTV Slovenija, dosedanjega (“Grimsovega”) in novega, je tudi dr. Karol Jakubowicz, poljski disident in eden največjih strokovnjakov za javne radiotelevizije. Na Poljskem je zasedal skoraj vse pomembnejše položaje, ki so bili kakorkoli povezani z javno RTV, v času prvega referenduma o slovenskem RTV-zakonu pa je vodil odbor za medije pri Svetu Evrope. Ko je prebral osnutek takratnega zakona, ga je brez zadržkov razglasil za “recept za katastrofo”. Zaradi tega je bil pri nas deležen osebnih diskvalifikacij, a po petih letih ugotavlja, da je imel zelo prav. In kaj meni o novem zakonu o RTV? Vidi ga kot očitno izboljšavo v primerjavi z dosedanjim zakonom, kot velik korak naprej. A ker so ga izkušnje naučile, da bi morali biti vedno pripravljeni tudi na najbolj črne scenarije, kljub temu opozarja, da ima tudi ta nekaj pomanjkljivosti.

Dr. Jakubowicz, čeprav ste eden največjih mednarodno priznanih strokovnjakov za javne RTV-servise, vas je širša slovenska javnost spoznala šele leta 2005, ko smo v zelo razburkanem ozračju sprejemali tedanji zakon o RTV. Zaradi tega ste celo obiskali Ljubljano. Se še spomnite takratnega dogajanja?

Seveda, dobro se spomnim takratnega dogajanja. Spomnim se tudi obiska v Ljubljani, kamor sem prišel na povabilo Mirovnega inštituta. Z Wernerjem Rumphorstom, ki je takrat delal za Evropsko združenje javnih radiotelevizij (Rumphorst je vodil pravni oddelek te institucije, danes je upokojen, op. p.), so naju prosili, naj poveva svoje mnenje o zakonu, se sestaneva z ministrom za kulturo, udeleživa nekaj javnih shodov in predstaviva svoje poglede na osnutek zakona. Kot veste, sem bil do takratnega zakona precej kritičen. Kasneje sem sodeloval tudi pri pobudah, da bi Svet Evrope pripravil uradno strokovno oceno zakona na prošnjo slovenske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Nato smo čakali na izid referenduma, na njem pa so bili nasprotniki zakona tesno poraženi. Moji spomini na te dogodke so še zelo živi.