Manipulator / Ravnotežje ali slepa ulica?

Rupel spet ponuja medijsko uravnoteževanje

Vanja Pirc
MLADINA, št. 49, 9. 12. 2010

Nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel se je v zadnji številki tednika Demokracija, katerega ustanoviteljica je SDS, razpisal, kako bi Slovenija lahko izšla iz slepe ulice, v kateri naj bi se bila znašla. K temu naj bi poleg zedinjenosti države pripomogli še denimo prizadevnost zgodovinarjev, da bi obdelovali poglavja iz novejše zgodovine, najmanj osem univerz in »medijsko ravnotežje«.
Teme, o katerih se je razpisal Rupel, so seveda tiste, ki jih je zadnja leta poudarjala že SDS, pa tudi on sam. Kot je znano, se je sam še najraje osredotočal na medije in sploh na medijske razmere v Sloveniji, ki naj bi bile po njegovem katastrofalne. Težava je v tem, da je Rupla motilo predvsem, da mediji pri nas menda niso bili dovolj naklonjeni pomladni politični opciji, čeprav bi morali biti po njegovem prepričanju »enotni v propagiranju«. Rupel je zato leta 2005 lastnikom medijev zagrozil, da bi morali temeljito razmisliti, »ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah«. Vlado je takrat seveda vodila SDS. Takšne grožnje politikov so obsojanja vredne, saj bi morali mediji zaradi njih ravnati v nasprotju s svojim temeljnim poslanstvom. A prav ta sprevržena logika, logika »medijskega uravnoteževanja«, ki so jo spremljali kadrovske rošade in pritiski na medije, je Slovenijo na lestvicah medijske svobode v zadnjih letih pripeljala na najnižje mesto doslej.
Kakor da se ne bi iz tega nič naučili, Rupel zdaj kot rešitev spet ponuja »medijsko ravnotežje«. »V Sloveniji mora priti do medijskega ravnotežja. Slovenija potrebuje javno televizijo po zgledu nemških ARD in ZDF. Bistvena zahteva javne TV je v tem, da je dostopna vsem državljanom ne glede na politično prepričanje. To pomeni, da je treba doseči merljivo politično uravnovešeno poročanje, ki ga je mogoče kontrolirati z ideološko nevtralnimi uredniki in nadzorniki,« je zapisal v Demokraciji.
Vse kaže, da Rupel medije še vedno vidi zgolj kot orodje, ki mora uravnoteženo poročati o politični levici in desnici. A če je tako, bi bilo za medijsko svobodo pri nas bolje, da ga ne poslušamo in da ostanemo v domnevni slepi ulici.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Vanja Pirc
MLADINA, št. 49, 9. 12. 2010

Nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel se je v zadnji številki tednika Demokracija, katerega ustanoviteljica je SDS, razpisal, kako bi Slovenija lahko izšla iz slepe ulice, v kateri naj bi se bila znašla. K temu naj bi poleg zedinjenosti države pripomogli še denimo prizadevnost zgodovinarjev, da bi obdelovali poglavja iz novejše zgodovine, najmanj osem univerz in »medijsko ravnotežje«.
Teme, o katerih se je razpisal Rupel, so seveda tiste, ki jih je zadnja leta poudarjala že SDS, pa tudi on sam. Kot je znano, se je sam še najraje osredotočal na medije in sploh na medijske razmere v Sloveniji, ki naj bi bile po njegovem katastrofalne. Težava je v tem, da je Rupla motilo predvsem, da mediji pri nas menda niso bili dovolj naklonjeni pomladni politični opciji, čeprav bi morali biti po njegovem prepričanju »enotni v propagiranju«. Rupel je zato leta 2005 lastnikom medijev zagrozil, da bi morali temeljito razmisliti, »ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah«. Vlado je takrat seveda vodila SDS. Takšne grožnje politikov so obsojanja vredne, saj bi morali mediji zaradi njih ravnati v nasprotju s svojim temeljnim poslanstvom. A prav ta sprevržena logika, logika »medijskega uravnoteževanja«, ki so jo spremljali kadrovske rošade in pritiski na medije, je Slovenijo na lestvicah medijske svobode v zadnjih letih pripeljala na najnižje mesto doslej.
Kakor da se ne bi iz tega nič naučili, Rupel zdaj kot rešitev spet ponuja »medijsko ravnotežje«. »V Sloveniji mora priti do medijskega ravnotežja. Slovenija potrebuje javno televizijo po zgledu nemških ARD in ZDF. Bistvena zahteva javne TV je v tem, da je dostopna vsem državljanom ne glede na politično prepričanje. To pomeni, da je treba doseči merljivo politično uravnovešeno poročanje, ki ga je mogoče kontrolirati z ideološko nevtralnimi uredniki in nadzorniki,« je zapisal v Demokraciji.
Vse kaže, da Rupel medije še vedno vidi zgolj kot orodje, ki mora uravnoteženo poročati o politični levici in desnici. A če je tako, bi bilo za medijsko svobodo pri nas bolje, da ga ne poslušamo in da ostanemo v domnevni slepi ulici.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.