Manipulator / Tovarna Rog: tretjič

Staro tovarno Rog naj bi v začetku prihodnjega leta le začeli prenavljati

Tjaša Zajc
MLADINA, št. 50, 16. 12. 2010

Rog

Rog
© Borut Krajnc

Nekdanja tovarna Rog v Ljubljani, kjer že štiri leta ustvarjajo različni umetniki in delujejo društva ter socialni center, naj bi po več danih in potem prelomljenih obljubah zdaj le dočakala prenovo. Občina s partnerji predvideva, da bo gradbeno dovoljenje dobila do konca leta. Kaj pa to pomeni za sedanje uporabnike, ki že od vsega začetka vedo, da je nastanitev v zapuščenem industrijskem objektu začasna?
Če bo občina po novem letu objekt res začela obnavljati, se bodo morali vsi izseliti, saj bo tam nastalo gradbišče Centra sodobnih umetnosti - Rog. Del infrastrukture naj bi bil zasebnega tipa, s stanovanji, hotelom in poslovnimi prostori. Načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski občini Uroš Grilc je pojasnil, da nameravajo v umetniškem delu urediti podobno infrastrukturo, kot je vzpostavljena že sedaj (prostore, ateljeje, laboratorije in bivalne ateljeje - teh sicer zdaj ni), le da bo po prenovi uporaba plačljiva. Kulturna ponudba za obiskovalce naj bi temeljila na letnih ali večletnih programih.
Marsikateri izmed sedanjih uporabnikov je glede prihodnosti skeptičen. Med sogovorniki nobeden ni bil seznanjen s tem, da je Rog del evropskega projekta Second Chance. Gre za povezavo petih evropskih mest: Ljubljane, Nürnberga, Benetk, Leipziga in Krakova. V Nürnbergu bodo v kulturni center preuredili staro tovarno AEG in 4000 kvadratnih metrov zapolnili z akademijo za gledališče, glasbeno šolo, otroškim umetniškim centrom in še marsičim. V Leipzigu je tretjina 20.000 kvadratnih metrov velike nekdanje predilnice že uporabljena, in sicer za umetniške razstave, predavanja, knjižnico in druge dogodke. Beneški Arsenale je kot Rog še v fazi priprave, krakovski depo tramvajev pa so že preuredili v muzej.
Eden izmed rogovcev Mitar Milutinovič pojasnjuje, da nezaupanje glede prihodnosti Roga izhaja iz vprašanja financiranja: »Največji strah je, da bomo dobili še eno dolgotrajno gradbišče, da se bodo stvari porušile, okoli gradbišča se bo postavila ograja, potem pa bo vse skupaj tako stalo.« Predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in aktivist Socialnega centra Rog Andrej Kurnik pa je povedal, da je »jasno, da kompleks Roga potrebuje obnovo, zdi pa se, da lastniki ne vedo točno, kaj bi umestili v projekt. Vse zadeve so zelo ohlapne, vprašanje je, kaj poleg apetitov investitorjev stoji zadaj.«
Ljubljanski Rog je zdaj v pričakovanju. Zadnji dve leti so bile pripravljene študije, opravljene raziskave in narejeni načrti, delo, opravljeno v preteklosti, predstavljajo na občini. Jurij Bavdaž, predstavnik Delovne kooperative v Rogu, kot dobrodošlo rešitev za prihodnost vidi produkcijsko-umetniški center, ki bi podpiral tudi komponento socialnega podjetništva. Na občini v tem ne vidijo ene izmed možnosti. Vsekakor pa umetniško ustvarjanje in socialni center, kakršen deluje danes, ne bosta zamrla. Rogovci bodo enostavno poiskali drugo prazno stavbo v Ljubljani. Kot pravi Kurnik: »Ljubljane si po štirih letih brez teh iniciativ ni več mogoče predstavljati.«

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Tjaša Zajc
MLADINA, št. 50, 16. 12. 2010

Rog

Rog
© Borut Krajnc

Nekdanja tovarna Rog v Ljubljani, kjer že štiri leta ustvarjajo različni umetniki in delujejo društva ter socialni center, naj bi po več danih in potem prelomljenih obljubah zdaj le dočakala prenovo. Občina s partnerji predvideva, da bo gradbeno dovoljenje dobila do konca leta. Kaj pa to pomeni za sedanje uporabnike, ki že od vsega začetka vedo, da je nastanitev v zapuščenem industrijskem objektu začasna?
Če bo občina po novem letu objekt res začela obnavljati, se bodo morali vsi izseliti, saj bo tam nastalo gradbišče Centra sodobnih umetnosti - Rog. Del infrastrukture naj bi bil zasebnega tipa, s stanovanji, hotelom in poslovnimi prostori. Načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski občini Uroš Grilc je pojasnil, da nameravajo v umetniškem delu urediti podobno infrastrukturo, kot je vzpostavljena že sedaj (prostore, ateljeje, laboratorije in bivalne ateljeje - teh sicer zdaj ni), le da bo po prenovi uporaba plačljiva. Kulturna ponudba za obiskovalce naj bi temeljila na letnih ali večletnih programih.
Marsikateri izmed sedanjih uporabnikov je glede prihodnosti skeptičen. Med sogovorniki nobeden ni bil seznanjen s tem, da je Rog del evropskega projekta Second Chance. Gre za povezavo petih evropskih mest: Ljubljane, Nürnberga, Benetk, Leipziga in Krakova. V Nürnbergu bodo v kulturni center preuredili staro tovarno AEG in 4000 kvadratnih metrov zapolnili z akademijo za gledališče, glasbeno šolo, otroškim umetniškim centrom in še marsičim. V Leipzigu je tretjina 20.000 kvadratnih metrov velike nekdanje predilnice že uporabljena, in sicer za umetniške razstave, predavanja, knjižnico in druge dogodke. Beneški Arsenale je kot Rog še v fazi priprave, krakovski depo tramvajev pa so že preuredili v muzej.
Eden izmed rogovcev Mitar Milutinovič pojasnjuje, da nezaupanje glede prihodnosti Roga izhaja iz vprašanja financiranja: »Največji strah je, da bomo dobili še eno dolgotrajno gradbišče, da se bodo stvari porušile, okoli gradbišča se bo postavila ograja, potem pa bo vse skupaj tako stalo.« Predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in aktivist Socialnega centra Rog Andrej Kurnik pa je povedal, da je »jasno, da kompleks Roga potrebuje obnovo, zdi pa se, da lastniki ne vedo točno, kaj bi umestili v projekt. Vse zadeve so zelo ohlapne, vprašanje je, kaj poleg apetitov investitorjev stoji zadaj.«
Ljubljanski Rog je zdaj v pričakovanju. Zadnji dve leti so bile pripravljene študije, opravljene raziskave in narejeni načrti, delo, opravljeno v preteklosti, predstavljajo na občini. Jurij Bavdaž, predstavnik Delovne kooperative v Rogu, kot dobrodošlo rešitev za prihodnost vidi produkcijsko-umetniški center, ki bi podpiral tudi komponento socialnega podjetništva. Na občini v tem ne vidijo ene izmed možnosti. Vsekakor pa umetniško ustvarjanje in socialni center, kakršen deluje danes, ne bosta zamrla. Rogovci bodo enostavno poiskali drugo prazno stavbo v Ljubljani. Kot pravi Kurnik: »Ljubljane si po štirih letih brez teh iniciativ ni več mogoče predstavljati.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Izrael izvaja etnično čiščenje«

Na Zahodnem bregu v nezakonitih naselbinah živi več kot 500.000 Izraelcev. Na tem ozemlju živi tudi tri milijone Palestincev.

Janševa Slovenija ne priznava mednarodnega prava in mednarodnih sodišč

IZJAVA DNEVA

Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji 

Do 14. julija je treba zbrati 40.000 overjenih podpisov volivk in volivcev