Manipulator / Gaudeamus igitur
Lukšič za pouk latinščine v osnovnih šolah
Marjan Horvat
MLADINA, št. 50, 16. 12. 2010
Minister Igor Lukšič za več discipline v mišljenju
Minister za šolstvo Igor Lukšič je podprl predlog Društva klasikov - vodi ga Janez Žgajnar -, da v večino osnovnih šol uvedejo latinščino kot obvezni učni predmet v vsaj eni paralelki od 6. do 9. razreda, torej v zadnji triadi osnovne šole. To pomeni, da bi se na večini osnovnih šol otroci učili tudi latinskega jezika. Minister utemeljuje uvedbo latinščine v šolski program v prepričanju, da bi z njo učenci »povečali disciplino v mišljenju in prispevali k dvigu bralne miselnosti«.
Latinščina je sicer že danes na šolskih urnikih, vendar le kot izbirni predmet v zadnjem triletju devetletke. Očitno pa je zanjo vse manj zanimanja, kajti število učencev, ki bi radi »povečali disciplino v mišljenju«, je vse manjše. Če je bilo takšnih nadobudnežev v osnovnih šolah v šolskem letu 2000/2001 še 735, jih je lani ostalo le še 61 in med njimi kar 50 na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Dr. Zdravko Medveš, ki sodeluje v Komisiji za osnovne šole, meni, da je za ohranitev poučevanja latinskega jezika, ki je bil izrinjen iz šolskih kurikulomov zaradi naravoslovno orientirane splošne izobrazbe, treba nekaj storiti. Tudi zato je bila v predlogu Bele knjige ponujena možnost uvedbe latinskega jezika na osnovne šole. Ima pa pomisleke o poučevanju latinščine kot obveznega učnega predmeta. Po njegovem bi lahko v posameznih šolah uvedli »oddelke, ki bi ponudili pouk latinščine, in sicer od 4. razreda dalje kot neobvezni izbirni predmet, od 7. razreda pa kot obvezni izbirni predmet«. Če pa bi se šola odločila za pouk latinščine kot nadomestilo za poučevanje modernih tujih jezikov, bi morala za to dobiti soglasje staršev. Takšen koncept poučevanja latinščine bi si po mnenju dr. Medveša lahko privoščili v večjih krajih, bolj kot izjemo in ne da bi latinščina postala obvezni predmet v osnovnih šolah.
Argument, da bi z latinščino »povečali disciplino v mišljenju in prispevali k dvigu bralne miselnosti«, namreč ni pravi, je povedal naš sogovornik. »Razumem, da se iščejo rešitve zaradi slabih rezultatov o bralni pismenosti, toda za množično pismenost naše mladine bomo morali najti druga sredstva kot uvajanje latinščine.«
Zanimivo je, da tudi drugod po Evropi razmišljajo o uvedbi latinskega jezika v obvezne učne načrte osnovnih ali srednjih šol. V Veliki Britaniji se je število državnih šol, ki v učnih načrtih ponujajo tudi latinščino, v zadnjih desetih letih podvojilo. Leta 2000 so jo poučevali na 200 od 3000 državnih šol, danes pa že na več kot 500 šolah. Latinskega jezika se uči 10.000 britanskih učencev, starih od 12 do 14 let. Toda tam ga ponujajo predvsem zato, da učenci v javnih šolah ne bi bili v deprivilegiranem položaju glede na zasebne šole, kjer je latinščina sestavni del urnika.
In v Sloveniji? Če se že ne učimo dovolj živih jezikov, pa se dajmo vsaj mrtvega! Posledice bodo vidne kaj kmalu. Vprašanje pa je, ali bomo takrat z zadovoljstvom zapeli: »Veselimo se torej! ... Gaudeamus igitur!«
Marjan Horvat
MLADINA, št. 50, 16. 12. 2010
Minister Igor Lukšič za več discipline v mišljenju
Minister za šolstvo Igor Lukšič je podprl predlog Društva klasikov - vodi ga Janez Žgajnar -, da v večino osnovnih šol uvedejo latinščino kot obvezni učni predmet v vsaj eni paralelki od 6. do 9. razreda, torej v zadnji triadi osnovne šole. To pomeni, da bi se na večini osnovnih šol otroci učili tudi latinskega jezika. Minister utemeljuje uvedbo latinščine v šolski program v prepričanju, da bi z njo učenci »povečali disciplino v mišljenju in prispevali k dvigu bralne miselnosti«.
Latinščina je sicer že danes na šolskih urnikih, vendar le kot izbirni predmet v zadnjem triletju devetletke. Očitno pa je zanjo vse manj zanimanja, kajti število učencev, ki bi radi »povečali disciplino v mišljenju«, je vse manjše. Če je bilo takšnih nadobudnežev v osnovnih šolah v šolskem letu 2000/2001 še 735, jih je lani ostalo le še 61 in med njimi kar 50 na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Dr. Zdravko Medveš, ki sodeluje v Komisiji za osnovne šole, meni, da je za ohranitev poučevanja latinskega jezika, ki je bil izrinjen iz šolskih kurikulomov zaradi naravoslovno orientirane splošne izobrazbe, treba nekaj storiti. Tudi zato je bila v predlogu Bele knjige ponujena možnost uvedbe latinskega jezika na osnovne šole. Ima pa pomisleke o poučevanju latinščine kot obveznega učnega predmeta. Po njegovem bi lahko v posameznih šolah uvedli »oddelke, ki bi ponudili pouk latinščine, in sicer od 4. razreda dalje kot neobvezni izbirni predmet, od 7. razreda pa kot obvezni izbirni predmet«. Če pa bi se šola odločila za pouk latinščine kot nadomestilo za poučevanje modernih tujih jezikov, bi morala za to dobiti soglasje staršev. Takšen koncept poučevanja latinščine bi si po mnenju dr. Medveša lahko privoščili v večjih krajih, bolj kot izjemo in ne da bi latinščina postala obvezni predmet v osnovnih šolah.
Argument, da bi z latinščino »povečali disciplino v mišljenju in prispevali k dvigu bralne miselnosti«, namreč ni pravi, je povedal naš sogovornik. »Razumem, da se iščejo rešitve zaradi slabih rezultatov o bralni pismenosti, toda za množično pismenost naše mladine bomo morali najti druga sredstva kot uvajanje latinščine.«
Zanimivo je, da tudi drugod po Evropi razmišljajo o uvedbi latinskega jezika v obvezne učne načrte osnovnih ali srednjih šol. V Veliki Britaniji se je število državnih šol, ki v učnih načrtih ponujajo tudi latinščino, v zadnjih desetih letih podvojilo. Leta 2000 so jo poučevali na 200 od 3000 državnih šol, danes pa že na več kot 500 šolah. Latinskega jezika se uči 10.000 britanskih učencev, starih od 12 do 14 let. Toda tam ga ponujajo predvsem zato, da učenci v javnih šolah ne bi bili v deprivilegiranem položaju glede na zasebne šole, kjer je latinščina sestavni del urnika.
In v Sloveniji? Če se že ne učimo dovolj živih jezikov, pa se dajmo vsaj mrtvega! Posledice bodo vidne kaj kmalu. Vprašanje pa je, ali bomo takrat z zadovoljstvom zapeli: »Veselimo se torej! ... Gaudeamus igitur!«