Heni Erceg

Heni Erceg

16. 12. 2010  |  Mladina 50  |  Hrvaška

Propad države

Predvidena 18-letna zaporna kazen za nekdanjega premiera bi trajala prav toliko časa, kolikor je Hrvaška doživljala neprekinjeno ropanje ter gospodarsko, socialno in najrazličnejše drugačno pustošenje

Ena izmed vodilnih hrvaških opozicijskih političark je v zadnjih dneh dejala: »Seveda nas je sram in nas tudi mora biti sram zaradi Sanaderja.« OK, takole brez premisleka se dobro sliši. Toda ali ni to vendarle samo evfemizem, s katerim priznanje popolnega moralnega propada države nadomestimo s tem, da se sramujemo dejanj enega samega človeka? Resda je bil Ivo Sanader nedotakljivi vladar in je kriminalec velikega kalibra, ki je svojim sodržavljanom pokradel neverjetne vsote denarja. In res, prav bi bilo, da bi ga ustrezno kaznovali. Pa vendar, predvidena 18-letna zaporna kazen za nekdanjega premiera bi trajala prav toliko časa, kolikor je Hrvaška doživljala neprekinjeno ropanje ter gospodarsko, socialno in najrazličnejše drugačno pustošenje. Sicer pa je bilo tudi bogastvo famiglie Tuđman in še številnih drugih narodnih svetinj pridobljeno po istem mafijskem modelu že davno pred primerom Sanader, in zgolj ljudstvo, ki ga je kriminal že popolnoma izčrpal, se lahko zadovolji z »glavo« enega samega pomembneža in z njo poteši svojo lakoto po tako imenovani pravici. In pri tem ob sežigu te edine karnevalske lutke prepusti plamenom še vsaj kanček svojega sramu. Nacionalna katarza je vsekakor zagotovljena - bivši Sanaderjevi mediji so začeli neverjetno gonjo in danes v odvratnih novinarskih pamfletih dobesedno križajo njegovo družino, celo otroke, in prepričujejo javnost, da je edini krivec za vse razsulo v državi. Politično programirano gre v pozabo zavedanje, da se drama hrvaške države ni niti začela niti se ne bo končala s Sanaderjem in šestimi leti njegovega avtokratskega vladanja. Začela se je že v začetku devetdesetih let, ko je Tuđmanova stranka prevzela oblast in vzpostavila politično ureditev, v katere temelje je poleg nacionalizma vgradila tudi destruktivno ideologijo korupcije.
Se bo torej korupcija kot način vladanja s tem, ko bo Sanader kaznovan, resnično končala. Seveda se ne bo, še posebej, ker je med drugim v igri mračni, skoraj bi lahko rekli antični spopad med še dovčerajšnjima dobrima prijateljema, Ivom Sanaderjem in premierko Kosorjevo. Ta je danes pripravljena njegovo glavo položiti na oltar svojih svetovnih mentorjev, pri tem pa računa, da si bo rešila politično kariero in celo dobila priložnost za še en mandat. A Kosorjeva ima samo delno prav, njen rejting je za zdaj resda dober, toda če pogledamo še njeno stranko, je skupni izid porazen. Upajmo, da bo tak tudi ostal, kajti osovraženi Sanader je zgolj dramatično poglavje v obsežni zgodbi o kriminalu znotraj vladajoče stranke, zgodbi, ki se je spremenila v farso, v kateri kriminalci lovijo sami sebe.
Po navedbah preiskovalcev Sanaderjeva »zločinska organizacija« šteje že več kot 150 ljudi, ki so na različne načine sodelovali pri črpanju ogromnih denarnih sredstev iz državnih podjetij. Del teh sredstev se je znašel na zasebnih računih, del pa so vsekakor porabili tudi v strankarske namene. Recimo za volilne kampanje, med drugim za kampanjo gospe Kosor za predsednico republike, ter podkupovanje priljubljenih medijskih tajkunov. Zakaj torej državni tožilec še naprej zavrača zahteve, naj preveri finance vladajoče stranke? Zato vendar, da ne bi spodkopal politično-pravosodne strategije, po kateri naj bi za ves državni kriminal plačal samo Ivo Sanader. Prav gotovo bo zanimivo slišati, kaj bo imel ta, ko se bo oziroma če se bo vrnil iz Avstrije, povedati o tem, kdo vse iz vrha stranke in iz vlade je sodeloval pri delitvi plena. Ravno zaradi tega je zadnje dni opaziti precejšnjo živčnost vodilnih v HDZ in ministrov Kosorkine vlade, njihov strah postaja že kar otipljiv. Trditve, da o kriminalu niso imeli pojma in da je »HDZ skromna, asketska stranka«, pa so enako groteskne in neprepričljive kot Sanaderjevo zagotavljanje, da ni kriv. Kajti vsi ti ljudje so bili njegovi tesni sodelavci in popolnoma jasno je, da so vedeli za sumljive transakcije državnega denarja, jih odobravali ali sodelovali pri njih. Pa vendar se togi partijski ideologi vztrajno trudijo osamiti Sanaderja iz vsesplošnega kriminala z razlagami, kakršna je ta, da je nekdanji premier »deloval v vzporednem sistemu, skritem očem članov stranke«. To pravi prvi ideolog Kosorkine stranke, nekdanji ovaduh jugoslovanske tajne službe, potem pa stalni politični nadzornik hrvaškega pravosodja in zvest tovariš različnih vojnih zločincev, Vladimir Šeks. Že leta 1992, ko je bil še Tuđmanov zlovešči državni tožilec, je državi delal sramoto s tem, ko je oprostil svojega prijatelja Tomislava Merčepa, obtoženega hudih vojnih zločinov.
Te dni pa je bil na podlagi navodil Evropske unije končno aretiran tudi Merčep, osumljen za izginotje in umor 43 srbskih civilistov. S kar 18-letno zamudo so aretirali zdaj hudo bolnega človeka. Še do nedavna je bil ljubljenec pravosodnih organov, pred 15 leti mu je tedanja Šeksova kimavka, danes ugledna sodnica vrhovnega sodišča, pomagala lajšati »duševne bolečine« zaradi članka o množičnih zločinih njegovih enot s kar 20 tisoč Feralovimi evri. Merčep, ki je bil zaščiten »medvojni junak«, je sodeloval v političnem in javnem življenju, pa tudi pri predsedniški kampanji gospe Kosor. Ta se tega danes gotovo ne spominja, saj je tudi sama ženska brez preteklosti, ki svoj življenjepis ves čas spretno prilagaja trenutnim političnim razmeram.
Zaradi tega si nihče ne beli glave niti s poraznim dejstvom, da zločin in kriminal na Hrvaškem pod pokroviteljstvom Hrvaške demokratične skupnosti že dve desetletji hodita z roko v roki. V začetku devetdesetih let se je kradlo in pobijalo, potem »samo« kradlo, zato ni prav nič priporočljivo upati, da bo s tem, ko se bo pred sodiščem znašel samo bivši premier, čez noč ozdravljena sistemsko uničena država. Ki niti v enem segmentu ni last svojih državljanov, ampak v celoti last vladajoče mafije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.